Gen energija turbulentno leto sklenila v zelenem, tudi Gen-I presenetil lastnika

Gospodarstvo 24. Jan 202318:201 komentar
Gen-I
Foto: BOBO

Gen energija je lani kljub velikim nihanjem cen električne energije na borzi in izpadu proizvodnje zaradi suše poslovala pozitivno. Ustvarila je 4,1 milijarde evrov prihodkov in 23 milijonov evrov dobička, za letos ima novi generalni direktor Dejan Paravan večja pričakovanja. Zaradi likvidnostnega krča je skupina črpala 100 milijonov evrov državnega poroštva, ki pa ga bo do pomladi po napovedi Paravana vrnila.

Vojna v Ukrajini in rusko izkoriščanje dobav zemeljskega plina za pritisk na Evropsko unijo sta lani močno povečala volatilnost cen električne energije na borzi. “Šlo je za ekstremne, nikoli videne razmere. Upal bi si trditi, da jih nihče ni pričakoval,” je na današnji letni novinarski konferenci dejal novi direktor Gen energije Dejan Paravan.

Cene so višek dosegle konec avgusta, ko so bile 20-krat nad dolgoročnim povprečjem. To je močno zaznamovalo trgovanje z električno energijo v lanskem letu. A “hudič je imel mlade”, je dejal Paravan in navedel še izredne dogodke v proizvodnji. Skupina Gen ima v lasti jedrsko elektrarno v Krškem (NEK), Savske elektrarne Ljubljana (SEL), Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), Termoelektrarno Brestanica (TEB). Rekordna suša je povzročila tretjinski izpad hidro proizvodnje (glede na načrte), sicer napovedani enomesečni remont v jedrski elektrarni Krško pa so morali podaljšati za teden dni.

Vse omenjeno je vplivalo na poslovanje Gen energije in se odrazilo tudi v končnem rezultatu poslovanja. Zaradi manjše proizvodnje je morala namreč skupina za izpolnitev dogovorov s kupci na trgu kupovati drago elektriko. Prihodki so zaradi višjih cen elektrike s 3,5 milijarde v letu 2021 lani narasli na 4,1 milijarde evrov, dobiček pa je usahnil: v 2021 105 milijonov evrov, lani 23 milijonov evrov. To je pod načrtovanimi 60 milijoni evrov, a Paravan meni, da je glede na razmere vseeno dober.

Lani je zaradi likvidnostnega krča, ki je zaradi velike volatilnosti cen zajel evropsko energetiko, vlada dodelila poroštva. Genu je dala na razpolago 400 milijonov evrov. Po Paravanovih besedah so počrpali 100 milijonov evrov, ki jih za zdaj še niso v celoti vrnili, ker želijo počakati na razplet te negotove zime. Do pomladi pa nameravajo izposojeno vrniti in “zapreti to zgodbo”.

Gen energija Paravan Levičar
Andreja Lončar

Gen-I presenetil Paravana

Tudi Gen-I, ki se je jeseni spopadal z likvidnostnimi težavami, je leto po Paravanovih besedah končal nad načrti. Spomnimo, da je Gen-I jeseni nehal sklepati pogodbe z industrijskimi odjemalci, nato je obstoječim celo odpovedal krovne pogodbe. A Paravan, ki je v Gen prišel iz uprave Gen-I, je danes na naše vprašanje, kako je trgovec zaključil leto, dejal, da je predvsem konec leta posloval dobro in da so ga številke presenetile. 

Na vprašanje, ali je izredno leto 2022 pokazalo kakšne razpoke v poslovnem modelu trgovca z električno energijo, je Paravan dejal, da jih ni. Na novinarski konferenci je poudaril, da je trgovec lani (tudi zaradi nekaterih odhodov s trga) pridobil 70 tisoč novih odjemalcev, utrdil primat na trgu in tudi dobro prebrodil težave zaradi energetske krize.

Gen-I je v zadnjem letu postavil za 56 megavatov (MW) novih sončnih elektrarn: 33 MW predstavljajo sončne elektrarne iz sheme Gen-I Sonce, 14 MW sončna elektrarna v Makedoniji, 6 MW pa elektrarna v Brežicah. Za občutek, v Sloveniji je bilo konec leta 2021 postavljenih 466 MW sončnih elektrarn.

BOBO

Letos bi moralo biti bolje

Paravan za letos napoveduje boljše rezultate skupine Gen. Del letošnje proizvodnje so namreč prodali lani, ko so bile borzne cene elektrike precej nad proizvodno.

A kot smo že pisali, skupina Gen okrog 90 odstotkov vse proizvedene električne energije proda na podlagi dolgoročnih pogodb – za eno, dve in tudi tri leta vnaprej. Prve pogodbe za dobave v letošnjem letu je začela sklepati že v letu 2020, ko pa so bile tržne cene še nizke (dvigovati so se začele v drugi polovici leta 2021). Posledično povprečna prodajna cena elektrike ni tolikšna, kot so bile lanske borzne cene (nad 300 evrov za MWh). Paravan je dejal, da je povprečna cena prodane elektrike za letošnje leto 160 evrov za MWh.

Kljub relativno nizkim cenam prodane elektrike in na drugi strani državni regulaciji cen (za gospodinjstva, podjetja, javne zavode), ki velik del bremena prelaga na ramena trgovcev, Paravan pričakuje, da bo letošnje poslovanje boljše. “Ker so negotovosti velike, je prezgodaj govoriti, a sem optimističen.”

Paravan je opozoril tudi, da se trudijo okrepiti komunikacijo z gospodarstvom, ki lani ni pravočasno zakupilo elektrike za letošnje leto, kar je decembra precej zaostrilo odnose z vlado in trgovci. Borzne cene so bile takrat namreč relativno visoke, elektrika iz slovenskih proizvodnih enot pa večinoma že prodana, zato so jo morali trgovci kupovati v tujini. Dan pred koncem lanskega leta je vlada nato popustila in za večino podjetij uvedla regulacijo.

V Genu zdaj z ministrstvom in gospodarskimi združenji načrtujejo predavanja za podjetja v upanju, da se bodo letos prej odločila za nakup elektrike.

Se bo kaj nateklo v proračun?

Če se prodajne cene gibljejo pri 160 evrov za MWh, je to tudi slab obet za vladne načrte o obdavčenju presežnih prihodkov v energetiki. Spomnimo, da je vlada z zakonom o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije uvedla poseben davek na presežne prihodke energetskih družb. Prihodki za prodajne in nakupne posle, sklenjene za obdobje dobave od 1. decembra lani do 31. decembra letos, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo proračunu, pravi zakon.

Povprečna cena 160 evrov na MWh nakazuje, da je bil velik del poslov sklenjen pod mejo obdavčitve, kar nakazuje, da bo davčni izplen majhen. Dejstvo pa je, da vladajoči v resnici niso veliko pričakovali od tega davka. “Upamo, da se bo kaj nateklo,” nam je v času sprejemanja zakona dejal vir blizu ministrstva za infrastrukturo.

Prenova strateškega načrta

Kot je dejal Paravan, je po prihodu v podjetje sprožil prenovo strateškega načrta skupine, sprejetega leta 2019.

Na vprašanje, zakaj prenova, je dejal, da so visoke borzne cene elektrike kljub vidnim negativnim učinkom prinesle tudi nekaj dobrega: povečale so smiselnost vlaganj v energetiko. “Zadnje desetletje zaradi nizkih cen, ki so se gibale med 40 in 50 evrov na MWh, ni bilo zanimanja za vlaganja v energetiko, ker se to ni izplačalo. V zadnjem letu so cene sicer podivjale na nevzdržne nivoje, a ustalile se bodo višje od dolgoročnega povprečja, kar bo omogočilo nove naložbe, ki jih potrebujemo. Za to pa potrebujemo jasno strategijo.”

Načrt naj bi bil prenovljen do pomladi, predvidoma pa bodo okrepili steber naložb v obnovljive vire energije in tudi jedrsko energijo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar