Bistriško Pohorje bo dobilo 56 vetrnih. Investitorji zagotavljajo, da so pri pripravi projekta s pomočjo stroke dobro preučili možne vplive na okolje. Civilna iniciativa nasprotuje postavitvi elektrarn.
Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt 56 vetrnic na treh lokacijah Bistriškega Pohorja, je znova zagotovila, da so pri pripravi projekta s pomočjo stroke dobro preučili možne vplive na naravo. Bistriški občinski svetniki se bodo v četrtek na izredni seji seznanili z obvezno razlago prostorskih pogojev, ki bi lahko zavrli načrte.
Investitorji zagotavljajo, da bodo ob upoštevanju zadostne oddaljenosti vetrnih polj od domov ter spoštovanju naravnega okolja lahko prebivalci in obiskovalci enako kot doslej uživali gostoljubje Pohorja, Slovenija pa bo korak bližje zagotavljanju zadostnih količin elektrike iz obnovljivih virov energije.
Po besedah njihovega predstavnika Mitje Hertiša so tri leta priprav izkoristili za preverjanje možnih vplivov na naravo in okoliške prebivalce, po izdelavi poročil o vplivih na okolje za celotno območje pa bodo projekt javno predstavili zainteresirani javnosti.
V zvezi z nekaterimi pomisleki v javnosti glede financiranja projekta poudarjajo, da se bodo projektnemu podjetju po pridobitvi gradbenega dovoljenja pridružile ne le banke, pač pa tudi vsi drugi zainteresirani iz Slovenije in tujine.
Kot ob tem dodaja Hertiš, je v skladu z veljavno zakonodajo predvideno, da bo občina po zagonu projekta v proračun prejemala okoli 2,7 milijona evrov letno, občani pa se bodo lahko posamezno ali skupinsko vključevali v različne oblike sodelovanja.
V Sloveniji zaenkrat samo dve vetrni elektrarni
V Sloveniji trenutno delujeta le dve vetrni elektrarni, medtem ko jih je na Hrvaškem 364, v Avstriji pa kar 1.374. Kot še pojasnjujejo investitorji, bi z načrtovanimi 56 vetrnimi elektrarnami zagotovili proizvodnja zelene električne energije za 110.000 gospodinjstev, pri čemer bi občini pripadli trije odstotki prihodkov od proizvedene električne energije.
Da so se projekta, ki je tudi del posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030, lotili skrbno in s pomočjo več kot 50 strokovnjakov, zatrjujejo investitorji in dodajajo, da gradnja in obratovanje vetrnih elektrarn ne bosta povzročala čezmernih obremenitev okolja, vplivi na gozd pa da so nebistveni, saj ne bo prišlo do bistvenega zmanjšanja gozdnih površin. V študijah je bilo namreč ugotovljeno, da bo posek gozda predstavljal manj kot 0,02 odstotka gozda na Pohorju.
Med drugim naj bi upoštevali tudi mnenje Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki jim je na podlagi izvedenih enoletnih študij na mikrolokacijah dalo seznam za poseg sprejemljivih lokacij, ki so zdaj vključene v vlogah za gradbeno dovoljenje. S čebelarskim društvom imajo že sklenjeno pismo o nameri o uporabi zatravljenih platojev vetrnih elektrarn za postavitev čebelnjakov.
Civilna iniciativa proti vetrnim elektrarnam na Pohorju
V Slovenski Bistrici je medtem že nastala civilna iniciativa, ki nasprotuje kakršnemukoli postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju. Aprila se je na protestnem shodu zbralo okoli 50 članov, župan Ivan Žagar pa meni, da bi namesto občine za umeščanje v prostor morala poskrbeti država.
V četrtek se bo na izredni seji sestal občinski svet bistriške občine, ki bo med drugim razpravljal o obvezni razlagi leta 2015 sprejetega odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine, ki naj bi se ga razumelo dvoumno, zato ga želijo podrobneje obrazložiti tako, da pojasnijo, kaj je bilo mišljeno, ko je bilo določilo sprejeto.
Po njihovem ga je treba razumeti tako, da je potrebno upoštevati predpise iz področja kmetijskih zemljišč, iz katerih izhaja, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti le gradnjo male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.
Če bo zaradi tega prišlo do zadržanja projekta, bi občini lahko grozila odškodninska tožba. Veljavni zakon o urejanju prostora namreč pravi, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja, če se je pred sprejetjem začasnih ukrepov že začel, ni pa bila izdana dokončna odločba, ustavi, vendar pa v tem primeru prosilcu za izdajo dokumenta pripada odškodnina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje