V podjetju Boscarol, d. o. o., ki sta ga ustanovila Ivo in Taja Boscarol, bodo zaposleni delali štiri in ne pet dni v tednu. Njihovi vikendi bodo daljši, na višino plače pa to ne bo vplivalo. Medtem ko je vlada Roberta Goloba v koalicijsko pogodbo zapisala možnost krajšega, 30-urnega delovnega tedna, Boscarol poudarja, da si vse panoge tega ne morejo privoščiti.
V podjetju Boscarol, d. o. o., katerega ustanovitelja sta Ivo in Taja Boscarol, bodo uvedli štiridnevni delovni teden, zaposleni v podjetju pa bodo tedensko delali 30 in ne običajnih 40 ur, je danes prvi poročal časopis Delo. Zaposleni v podjetju bodo tako imeli daljši, tridnevni vikend in daljše popoldneve, pri čemer sprememb pri plačah in drugih pogojih ne bo.
Dejavnikov, ki so Boscarola vodili do odločitve o krajšem delovnem tednu, je več, ob vsem pa je Boscarol poudaril, kako pomembno je zagotavljati motivacijo zaposlenih. “Če prideš iz službe v službo, če nimaš ustreznega odklopa, so rezultati takšni, da si jih nihče ne želi. Dobre rezultate lahko pričakujemo le, če je delavec motiviran,” je Boscarol komentiral za N1.
V podjetju Boscarol, d. o. o., so pravkar zaključili razpis za prvih sedem delovnih mest, zaposleni – to bodo strokovnjaki, med drugim ekonomisti in pravniki – pa bodo delo začeli avgusta. Kot nam je pojasnil Boscarol, krajši delovni teden omogoča narava dejavnosti, s katerimi se bo podjetje ukvarjalo. Upravljalo bo namreč premoženje Iva in Taje Boscarol, kar v praksi pomeni naložbe, pomoč podjetjem, v katera bodo vlagali, in, denimo, pregled nad donacijami.
“Bolj kot za fizično bo šlo za mentalno delo,” je povedal Boscarol in opisal, da si bodo delo razporedili tako, da bo opravljeno vse, kar mora biti, pri čemer naj manjše število delovnih dni ne bi prineslo večjega pritiska v dneh, ko bodo zaposleni opravljali delo.
“Prednost je v tem, da podjetje postavljamo na novo, s tem tudi sistem dela, zaradi česar lahko delovne procese in količino dela že od začetka razporedim tako, da bomo delali štiri dni,” je povedal Boscarol. Ajdovski podjetnik je prav tako naklonjen manj konvencionalnim oblikam organizacije dela, kot sta delo od doma in fleksibilnejši urnik v dnevu.
Boscarol: Država mora biti razumna
Je pa Boscarol poudaril, da uvajanje štiridnevnega delovnega tedna ni mogoče v vseh panogah – v serijskih proizvodnjah oziroma dejavnostih z nizko dodano vrednostjo, na primer, to ni izvedljivo, zato univerzalna regulacija po njegovem ne pride v poštev. “O tem, kako bo organizirano delo, teden, mesec oziroma urnik, se mora odločiti vodstvo podjetja z lastniki. To ne more biti administrativno predpisano na ravni države za vse dejavnosti. Če se bo to zgodilo, bomo marsikatero dejavnost dejansko pokopali, ker si tega ne more privoščiti,” je bil jasen Boscarol in dodal, da mora biti “politika razumna”.
Skrajšanje polnega delovnega časa s 40 na 30 ur je kot možnost predvidena v koalicijski pogodbi vlade Roberta Goloba. Kot je – še kot kandidatka za ministrico – pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, bi bil 30-urni delovnik prostovoljen, vlada pa naj bi pripravila zakonsko podlago zanj.
Kot smo že pisali, so nekatera podjetja skrajšan delovnik z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas že uvedla (podjetje s sedežnim pohištvom Donar, pa diskontna trgovca Hofer in Lidl ter Plastika Skaza). Preberite si še, kako so se na predlog skrajšanja delovnega časa, ki ga predvideva koalicijska pogodba, odzvali predstavniki delavcev in delodajalcev.
Kako bi se teden s štirimi delovnimi dnevi obnesel v praksi, že preizkušajo tudi nekatere evropske države. V Združenem kraljestvu so ta teden začeli šestmesečno testiranje štiridnevnega delovnega tedna, pri čemer je v projekt vključenih okoli 70 podjetij iz različnih panog – poizkus, ki ga organizira Global 4-day Week Project, naj bi bil doslej največji na svetu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje