Kaj je z evropsko kapico na cene plina, h kateri poziva tudi Slovenija?

Gospodarstvo 30. Sep 202214:392 komentarja
Plinovod
Foto: PROFIMEDIA

Ministri EU za energetiko so se danes dogovorili za zmanjšanje porabe elektrike, omejitev prihodkov proizvajalcev elektrike iz neplinskih virov ter prispevek za proizvajalce fosilnih goriv, ki ustvarjajo visoke dobičke. V sprejetem naboru ukrepov za blaženje visokih cen energije pa ni cenovne kapice za uvožen plin, ki si jo močno želi tudi Slovenija. Proti so nekatere članice in tudi Bruselj, ki kot alternativo predlaga kapico na ruski plin ali na plin za proizvodnjo elektrike.

“Ministri Evropske unije so dosegli politični dogovor o ukrepih za omejevanje visokih cen električne energije,” prek Twitterja sporoča češko predsedstvo Svetu EU.

Ukrepi, ki jih navajajo, so obvezno zmanjšanje porabe električne energije v članicah EU za pet odstotkov v času najvišje (t. i. peak) porabe. Varčevanje bo zavezujoče, za razliko od julijskega ukrepa 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina, ki je za zdaj prostovoljno, če bi prišlo do motenj, pa lahko postane zavezujoče.

Ministri so se dogovorili tudi za omejitev prihodkov proizvajalcev elektrike iz neplinskih virov ter uvedbo prispevka za proizvajalce fosilnih goriv, ki zaradi visokih borznih cen in nespremenjenih proizvodnih stroškov ustvarjajo visoke dobičke. To je za zdaj ustni dogovor, pisno različico naj bi podpisali prihodnji teden.

Pa kapica?

Očitno pa ni dogovora za kapico na ceno uvoženega plina. Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je po zasedanju dejala, da so ministri začeli razpravo o ukrepih za zamejitev visokih cen plina, a do zaključkov niso prišli. Nadaljevali naj bi prihodnji teden.

Vlada Roberta Goloba pa je med tistimi državami, ki vztrajajo, da bi morali na evropski ravni omejiti cene vsega uvoženega plina. Ministri EU za energetiko so v začetku septembra Evropsko komisijo pozvali, naj do sredine septembra pripravi mehanizem za omejitev cen plina.

Prejšnji teden je gospodarski minister Matjaž Han po srečanju s tremi evropskimi komisarji v N1 STUDIO dejal: “Zaradi trga energentov, ki ne deluje, pričakujemo, da bo Evropa omejila visoke cene energentov, zagotovila predvidljivost in enake konkurenčne pogoje za vse v uniji.” Izrazil je optimizem, da bo do tega tudi prišlo.

Ta teden je Slovenija skupaj s še 14 drugimi državami EU na Bruselj naslovila poziv, v katerem so države pozivale k uvedbi kapice.

Bruselj in nekatere članice proti

A omejitev cen očitno ni sprejemljiva za vse članice, niti za Bruselj. Tako je po medijih zakrožil non-paper Evropske komisije, v katerem ta pojasnjuje, zakaj uvedba kapice ni sprejemljiva. Proti kapici sta tudi Nemčija in denimo naša severna soseda Avstrija.

Zakaj je Bruselj proti omejevanju veleprodajnih cen uvoženega plina? Kot navajajo v 16-stranskem non-paperju, bi to vplivalo tako na odnose z dobavitelji plina izven EU kot tudi na notranje trgovanje s plinom ter praktično onemogočilo tržne mehanizme, ki ta trg poganjajo.

Zelo verjetno je, da zunanji dobavitelji utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in plina prek plinovodov ne bi želeli dobavljati po regulirani ceni, če bi bile cene na trgu višje, zato bi morala EU kriti razliko med tržno in regulirano ceno. EU bi tako po navedbah Bruslja morala vzpostaviti centralno upravljan sistem, ki bi skrbel za pokrivanje razlike med regulirano in tržno ceno (in seveda najti denar za to).

Komisija opozarja še, da bi omejitev cen omejila tržni mehanizem znotraj EU. Po oceni komisije v kontekstu pomanjkanja ponudbe plina obstaja tveganje, da bi se cene dvignile do zgornje meje, tako da bi postale spodnja cena. Že omenjeni pooblaščeni organ EU bi moral deliti plin po članicah in po potrebi uvajati redukcije. Ob odsotnosti mehanizma povpraševanja in ponudbe bi morala politika določiti kriterije, po katerih bi se to izvajalo.

Organa, ki bi vse to počel, Bruselj trenutno nima, je opozorila komisija. Je pa v dokumentu navedla nekaj alternativ kapici, ki jih povzemamo v spodnjem okvirju.

“Kaj za vraga je to?”

Politico je pred današnjim srečanjem ministrov sveta EU poročal, da so stališča komisije sprožila jezo med članicami, ki menijo, da Bruselj premalo aktivno ukrepa. Več neimenovanih diplomatov je za Politico povedalo, da pričakujejo pojasnilo, zakaj Bruselj v treh tednih ni sestavil podrobnega mehanizma za omejitev cen, članicam pa namesto tega dostavil dokument s pojasnili, zakaj kapica ni smiselna, pozivom k varčevanju z energenti ter pogajanju za ugodnejše pogodbe z dobavitelji iz tretjih držav. “Kaj za vraga je to?” je o dokumentu za Politico dejal neimenovani diplomat.

Da z dosedanjimi ukrepi komisije niso zadovoljni, nakazujejo tudi današnje izjave ministrov. “Od komisije pričakujem, da čim prej predstavi dodatne predloge, predvsem kako znižati ceno plina in kako zagotoviti pomoč industriji,” je pred zasedanjem v Bruslju po poročanju STA poudaril češki minister za industrijo Jozef Sikela, ki vodi zasedanje. Da ukrepi še niso zadostni, pa je ob prihodu povedal tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Ministri držav, ki zagovarjajo kapico, naj bi po poročanju Reutersa danes med drugim kritizirali navedbe Bruslja, da bi v primeru omejitve cen plina potrebovali veliko denarja za pokrivanje razlike med nabavno in regulirano ceno, ter nadaljevali s pozivi, da se cene omejijo. Ali so na samem zasedanju zbližali stališča z nasprotnicami kapice, ni znano, prav tako ne, ali so razpravljali o alternativah, ki jih predlaga komisija (v spodnjem okvirju).

Alternative kapici, ki jih predlaga Bruselj

Bruselj v non-paperju omenja štiri alternative omejitvi veleprodajnih cen plina, ki bi po njihovem mnenju znižale cene plina in elektrike v EU.

Prva je kapica na plinovodni plin, ki je po navedbah v non-paperju v prvih osmih mesecih predstavljal dve tretjini vseh dobav v EU (ostalo je LNG).

Druga so dolgoročni dogovori z dobavitelji in nov referenčni indeks za LNG. Kot je znano, se je uvoz LNG, ki je bil dolga leta zaradi visoke cene relativno neprivlačen, letos močno povečal (na tretjino celotnega). LNG sicer ostaja dražji od plinovodnega plina, predvsem zaradi visokega stroška transporta, a zaradi povečevanja ponudbe se ta razlika v nekaterih predelih EU zmanjšuje, ugotavlja komisija, ki pa obenem opozarja, da se pri poslih z LNG cene praviloma še vedno določajo glede na cene na nizozemskem plinskem vozlišču (TTF). Komisija spodbuja države, da naj sklepajo dolgoročne dogovore z dobavitelji, kar bi pomenilo tudi ugodnejšo ceno. Obenem pa meni, da bi namesto TTF morali oblikovati poseben LNG referenčni indeks, na osnovi katerega bi se določale cene.

Tretja je kapica na ruski plin. To idejo je komisija svetu ministrov že predlagala v začetku septembra, a jo je zavrnil zaradi nasprotovanja Madžarske in Avstrije. Avstrijska ministrica Lenora Gewessler je takrat kot razlog za nasprotovanje omenjala možnost prekinitve ruskih dobav, od katerih pa je Avstrija (in tudi Slovenija) še vedno močno odvisna.

Četrta možnost je kapica na plin za proizvodnjo elektrike, ki sta jo že uvedli Španija in Portugalska. Četrtina elektrike v EU je proizvedena v elektrarnah na plinski pogon (pri nas je ta odstotek precej manjši, le okoli dva odstotka), s kapico bi preprečili prelivanje visokih cen plina v visoke cene elektrike, ki smo mu priča zadnje mesece. A strošek kapice bi po predlogu komisije nosili operaterji elektro omrežja v posamezni državi članici.

Nemčija sama omejila cene

Medtem ko je nejasno, kako bo ukrepal Bruselj, je Nemčija včeraj sprejela paket ukrepov, katerega del je tudi nacionalna omejitev cen plina za gospodinjstva in podjetja. Razliko med nabavno in regulirano ceno bo krila država, ki se bo za to zadolžila. Ukrep je ocenjen na 200 milijard evrov. Nemčija je danes tudi znižala DDV na zemeljski plin in daljinsko ogrevanje z 19 na sedem odstotkov.

Tudi pri nas je vlada omejila cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce do konca avgusta. A kdo bo kril razliko med nabavno ceno in regulirano, še ni znano, za zdaj grejo morebitne izgube v škodo trgovcev. Podjetje Plinovodi naj bi do konca oktobra pripravilo shemo nadomestil. Pod vprašajem pa ostaja tudi pomoč industriji, ki je precej večji porabnik – kar pa pomeni, da bi bil tudi strošek za državo precej višji. Podjetja pozivajo državo, da naj pripravi ukrepe pomoči, vlada pa jih poziva, da naj počakajo na ukrepe EU. V skupini Gen-i pravijo, da dokler ne bodo znani ukrepi na ravni EU, ne sklepajo pogodb z industrijo za prihodnje leto.

Politico je ta teden pisal, da evropsko kapico podpirajo predvsem države, ki nimajo veliko fiskalnega prostora za pomoč odjemalcem (spodaj seznam držav glede na višino primanjkljaja v prvem četrtletju, z rdečo so označene podpornice kapice).

Komentari

Vaš komentar