Slovenija se je v pogovorih, kako zajeziti visoke cene energentov v Evropski uniji, zavzemala za kapico na veleprodajne cene plina, ki prihaja v Evropo. A sodeč po svežem bruseljskem predlogu za to ni političnega soglasja. Da bi umirili zelo volatilne borzne cene plina (in posledično elektrike), pa v Bruslju predlagajo tako imenovani mehanizem za popravek cen. Kot pravijo, bi postavili dinamično cenovno mejo za transakcije na nizozemski referenčni borzi plina ter začasno ''ovratnico'' ali cenovni razpon, ki naj bi preprečil izjemne skoke cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov.
Da bi zajezili energetsko inflacijo v Evropi, v Bruslju iščejo načine, kako umiriti veleprodajne cene plina, ki ga Evropska unija (EU) uvaža iz Rusije, Norveške, Alžirije in drugih držav. Slovenija se zavzema za cenovno kapico (torej omejitev navzgor) na ceno vsega uvoženega plina, ne glede na namen njegove porabe. Podobno predlaga Hrvaška, za kapico so tudi Italijani, Španci, Francozi in nekatere druge članice EU.
Na drugi strani pa Nemčija, Nizozemska in tudi sama Evropska komisija opozarjajo, da bi kapica pomenila manj dobav plina in s tem manjšo varnost plinske oskrbe Evrope v tej zimi. Če bi EU omejila cene plina, bi morali dodatno varčevati pri porabi. Pod vprašajem bi bile med drugim dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), za katerega EU tekmuje z Japonsko, Kitajsko.
Bruselj je pred jutrišnjim vrhom EU predstavil svež nabor ukrepov za zajezitev cen energentov, v katerem ni kapice, kar kaže na to, da političnega soglasja za omejevanje cen ni. Namesto tega predlagajo dinamično omejitev cen indeksa na nizozemskem plinskem vozlišču (TTF), ki je sestavina večine evropskih pogodb za dobave plina. V Bruslju pravijo, da bi se omejitev cen uporabljala “po potrebi”.
CEGH
Terminska cena plina za dobave v novembru se je, kot kaže zgornji graf cen na avstrijskem plinskem vozlišču (CEGH), od konca avgusta spustila z 240 na 110 evrov za megavatno uro. A še vedno je več kot petkrat višja od dolgoletnega povprečja (okoli 20 evrov za megavatno uro). Cene za dobave v decembru so okoli 150 evrov za megavatno uro.
Kaj predlaga Bruselj?
Povzemamo predloge Evropske komisije:
1. Poseg v tržne cene plina: številne pogodbe o plinu v Evropi so indeksirane glede na glavno evropsko borzo plina (TTF), ki pa ne odraža več natančno cen pri transakcijah z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) v EU, zato Komisija pripravlja nov indeks za LNG-plin, ki naj bi bil pripravljen do marca prihodnje leto. V vmesnem času pa Komisija predlaga vzpostavitev tako imenovanega mehanizma za omejevanje cen prek glavne evropske borze plina (TTF), ki bi se sprožil po potrebi.
“Mehanizem za popravljanje cen bi začasno določil dinamično omejitev cen za transakcije na TTF. Transakcije po ceni, ki bi bila višja od dinamične omejitve, na borzi TTF ne bi bile dovoljene. To bo pripomoglo k preprečevanju izjemne nestanovitnosti in previsokih cen,” navaja Komisija. Ta za omejitev pretirane nestanovitnosti cen in preprečitev izjemnih skokov cen na trgih izvedenih finančnih instrumentov predlaga še uvedbo nove začasne cenovne ‘ovratnice’ za trgovanje znotraj dneva, ki bi jo določile borze izvedenih finančnih instrumentov EU. “Ta mehanizem bo energetske operaterje varoval pred velikimi gibanji cen znotraj dneva,” menijo.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu dejala, da so to le izhodišča, če bo ukrep sprejet, bi v drugi fazi pripravili operativni mehanizem.
2. Skupne nabave plina: Komisija predlaga uvedbo novih pravnih orodij za skupne nabave plina. Kot je razumeti iz sporočila, bi Komisija sklenila pogodbo s ponudnikom storitev, ki bi presojal potrebe po uvozu in iskal ponudbe na trgu. Pri tem Bruselj predlaga “obvezno sodelovanje podjetij držav članic pri združevanju povpraševanja EU za doseganje vsaj 15 odstotkov svojih ciljev polnjenja skladišč”.
Po navedbah v predlogu Komisije bi podjetja lahko ustanovila evropski konzorcij za nakup plina v skladu s pravili EU o konkurenci. “Skupna nabava bo pomagala zlasti manjšim državam članicam in podjetjem, ki so kot kupci v manj ugodnem položaju, da bi dobili dostop do količin plina pod boljšimi pogoji,” menijo v Bruslju.
3. Solidarnostna pravila: Komisija želi pripraviti pravila o solidarnosti med državami članicami v primeru pomanjkanja oskrbe in med drugim predlaga vzpostavitev mehanizma za dodeljevanje plina državam članicam, ki jih prizadenejo izredne razmere pri oskrbi s plinom na regionalni ravni ali v EU. Med drugim predlaga tipski sporazum o solidarnostni oskrbi, ki bi ga vsaka članica podpisala s svojimi sosedami.
4. Širitev zavarovanj za energetske trgovce: ob visokih cenah energije so se povečali tudi stroški zavarovanj terminsko zakupljenih energentov, kar je mnoge energetske trgovce po Evropi potisnilo v likvidnostne težave. Komisija predlaga, da se v nabor možnih zavarovanj za tovrstne posle doda državno poroštvo. Naša vlada je, kot smo pisali, zagotovila poroštva HSE, Gen energiji in Geoplinu.
5. Prerazporeditev denarja za pomoč pri plačilu položnic: Komisija predlaga, da bi članice lahko za reševanje posledic sedanje energetske krize za državljane in podjetja uporabile do 10 odstotkov vseh nacionalnih kohezijskih sredstev za obdobje od 2014 do 2020. To je za vse države skupaj 40 milijard evrov.
V Komisiji menijo, da bodo novi ukrepi izboljšali stabilnost evropskih trgov plina. Še ta mesec napovedujejo tudi revizijo začasnega kriznega okvira za državno pomoč in puščajo odprte možnosti, da bi lahko uvedli dodatne ukrepe za omejitev vpliva visokih cen plina na cene električne energije. Predsednica Komisije Von der Leyen je večkrat dejala, da je ta ideja kapice, ki jo že imata Španija in Portugalska, vredna nadaljnje debate.
Kako hitro bodo ukrepi prijeli?
Kot napisano, so trenutne tržne cene precej nizke – po pisanju Bloomberga zaradi polnih skladišč in tudi zaradi napovedanih ukrepov EU. V Bruslju menijo, da novi napovedani ukrepi pošiljajo dodaten signal trgom, da je EU vse bolje pripravljena na energetsko krizo, kar bo zmanjšalo volatilnost cen. Pričakujejo, da bodo članice predlog potrdile s kvalificirano večino in da bo “kmalu” sprejet.
V prihodnjih tednih in mesecih naj bi se po oceni Bruslja začeli kazati tudi učinki zmanjševanja porabe, ki je na ravni EU v avgustu in septembru že doseglo zahtevanih 15 odstotkov (v Sloveniji cilja v teh dveh mesecih nismo dosegli), ter omejevanja cen neplinske proizvodnje elektrike.
Infrastrukturni minister Bojan Kumer je na vprašanje, ali so ukrepi Evropske komisije za Slovenijo sprejemljivi (kljub temu da med njimi ni kapice), po seji vlade dejal: “Evropska komisija resda zaenkrat ni predlagala kapice, je pa predlagala vrsto drugih mehanizmov. Natančno simuliramo in ocenjujemo, kaj to pomeni za slovensko vele- in maloprodajno ceno. Določeni izračuni kažejo, da bi lahko že ti mehanizmi delovali.” V nadaljevanju je sicer dejal, da bo morala komisija nekatere predlagane mehanizme še natančneje pojasniti. O ukrepih bodo jutri razpravljali predsedniki vlad EU, prihodnji teden pa še energetski ministri. Kumer poudarja, da Bruselj z ukrepi ni prepozen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!