Poslanci so na glasovanju potrdili novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Novela predvideva, da do pomoči ne bodo več upravičeni tisti subjekti, ki že imajo regulirane cene elektrike. Predlogu so nasprotovali v opoziciji.
Državni zbor je z 52 glasovi za in 30 proti sprejel novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize, po kateri do pomoči ne bodo več upravičeni subjekti, ki imajo regulirane cene elektrike. Poslanci SDS in NSi so bili proti, ker so želeli, da se ohrani pomoč za ohranitev delovnih mest.
Novela določa, da subvencij za stroške energije v letošnjem letu ter za shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ne bodo več upravičena podjetja, za katera velja regulirana cena elektrike. To je vlada določila s 30. decembra lani sprejeto uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, po kateri imajo ti subjekti ceno regulirano do 30. junija letos.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je ob obravnavi predloga v četrtek povedal, da vlada razmišlja o možnosti, da bi to regulacijo podaljšala do konca leta. Frangež je dejal, da je vlada za omejitev učinkov visoke rasti cen energentov uporabila vse razpoložljive vzvode in mehanizme, ki jih omogočajo evropska pravila.
V poslanski skupini Svoboda so v četrtek povedali, da razumejo logiko, da se pomoči ne podvajajo, na drugi strani pa da je v določenem delu mogoče pritrditi gospodarstvu, saj da so tudi regulirane cene nad 1,5-kratnikom cen iz 2021, ki je vstopni pogoj za prejemanje pomoči. Pričakujejo, da bodo vlada in ministrstva spremljali situacijo in da v primeru potreb mikro, malih in srednje velikih podjetij po koriščenju ukrepov za ohranitev delovnih mest, preučijo tudi možnost sprememb.
Tudi v SD so izrazili pričakovanje, da bo vlada spremljala razmere in po potrebi predlagala razširitev kroga upravičencev do pomoči.
V SDS in NSi so bili na matičnem odboru DZ neuspešni s predlogom, da bi bili subjekti, ki imajo ceno elektrike regulirano po omenjeni uredbi, še naprej upravičeni do subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Med drugim so opozorili, da je delovno mesto zelo preprosto ukiniti, za ustvarjanje novega pa so potrebni veliko večji napori, poleg tega naj bi bila določba zaradi retroaktivnosti vprašljiva z vidika skladnosti z ustavo.
Zakon sicer upravičencem omogoča subvencije zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, subvencije za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Pri subvencijah zaradi visokih cen energentov je predvideno subvencioniranje dela upravičenih stroškov – ti so določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri čemer se pri nekaterih vrstah pomoči upoštevalo 70 odstotkov porabe iz leta 2021. Vloge morajo upravičeni gospodarski subjekti podati prek spletne aplikacije javne agencije Spirit do 28. februarja do 12. ure.
Na voljo so enostavna pomoč (subvencija 50 odstotkov delež upravičenih stroškov, največ dva milijona evrov) ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč (50 odstotkov, do štiri milijone evrov), pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost (40 odstotkov, do 100 milijonov evrov, pogoj padec EBITDA za vsaj 10 odstotkov), pomoč za energetsko intenzivna podjetja (65 odstotkov, do 50 milijonov evrov) in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (80 odstotkov, do 150 milijonov evrov). Pri zadnjih dveh je tudi pogoj, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!