Ministrstvo za delo je odgovorilo na trditve, da dvig minimalne plače vpliva na cene vrtcev, domov za starejše in komercialne izdelke ter storitve. Zaposlenih z minimalno plačo je malo, njihovi višji prihodki pa na cene vplivajo bistveno manj kot stroški elektrike in energentov, pravijo na ministrstvu. Komentirali so tudi očitke, da višja minimalna plača pomeni večjo uravnilovko, in se odzvali napovedi, da naše gospodarstvo dviga morda ne bo sposobno prenesti. Poudarili so, da so med leti 2017 in 2021 dobički podjetji zrasli za 57,4 odstotka, stroški dela pa za 20 odstotkov.
Minimalna plača se letos po odločitvi ministra za delo Luke Mesca dviguje za 100 evrov, na 878 evrov neto oziroma 1.203 evre bruto. Poleg izboljšanja življenjskega standarda najslabše plačanih delavcev pa ima rast minimalne plače še nekaj učinkov, na katere smo opozorili v članku Bumerang učinek dviga minimalne plače: kaj vse se bo podražilo. Danes se je ministrstvo za delo na ta članek odzvalo s sporočilom za javnost. V njem poudarjajo, da vpliv dviga minimalne plače na cene ne bi smel biti velik, da minimalna plača ni kriva za problem plačne uravnilovke in da so dobički v zadnjih letih rasli veliko hitreje kot stroški dela.
Preberite še: “Po novem doplačilo do minimalne plače za 100.000 zaposlenih”
1. Podražitve
Na ministrstvu trdijo, da minimalna plača ne more imeti bistvenega vpliva na cene izdelkov in storitev, saj se minimalna plača letos dviguje samo za 8,5 odstotka, prejema pa jo samo sedem odstotkov zaposlenih. V javnem sektorju je delež večji, 12-odstoten, pri čemer gre za zaposlene, ki so bili v dogovoru med sindikati in aktualno vlado deležni bistveno manjšega povečanja plač kot najbolje plačani javni uslužbenci, še pravijo na ministrstvu.
Na drugi strani se je v zadnjem letu elektrika podražila za 110 odstotkov, zemeljski plin za več kot 120 odstotkov, dizelsko gorivo pa za 35 odstotkov. To se ne pozna samo podjetjem, za katera so to pomembni vhodni stroški, ampak tudi delavcem, pravijo na ministrstvu. Lani se je tako realna vrednost minimalne plače zmanjšala za 1,1 odstotka. “Posamezniki z najnižjimi plačami teh podražitev ne zmorejo, saj ne razpolagajo z zadostnimi dohodki, čeprav so zaposleni za poln delovni čas,” so zapisali.
Kot smo opozorili, so dejavnosti med seboj različne, prejemnikov minimalne plače je veliko predvsem v trgovinah z živili, domovih za upokojence, vrtcih, tudi v podjetjih, ki izvajajo druge javne storitve. Na nekaterih občinah so nam potrdili, da je po dvigu minimalne plače povišanje cen vrtcev “verjetno”.
2. Večja javna poraba
Sklicevanje na javne finance ne more biti argument za omejevanje rasti minimalne plače, pravijo na ministrstvu. Občine so za N1 pojasnile, da ob rasti stroškov ne bodo mogle zadrževati cen storitev na istih ravneh, na ministrstvu pa menijo, da cen javnih storitev nikakor ne smemo omejevati z brzdanjem že tako nizkih plač v ključnih podsistemih socialne države, kot so vrtci, domovi za starejše in podobno. Cene je treba po njihovem omejevati z “učinkovitejšimi protidraginjskimi ukrepi, med katerimi so regulacija cen ter ciljani transferji za posameznike in gospodinjstva, na primer z energetskimi in otroškimi dodatki”. Po njihovem bi torej moral državni proračun prevzeti večji delež bremena, ki ga podražitve prinašajo za javni sektor in prebivalce.
3. Porušena plačna razmerja
Višja minimalna plača pomeni manjše razmerje med minimalno in povprečno plačo, a po mnenju ministrstvu je problem v tem, da so plače prenizke. Zato si bodo, kot so že napovedali, prizadevali za spremembe kolektivnih pogodb.
4. Konkurenčnost in delovna mesta v industriji
Del slovenskega gospodarstva ima precej nizko dodano vrednost, za posle pa tekmuje s podjetji iz držav, kjer so plače še nižje kot pri nas. Na ministrstvu pa opozarjajo, da so povprečni stroški dela na zaposlenega v Sloveniji med letoma 2017 in 2021 zrasli za 20 odstotkov, medtem ko so se dobički podjetji v tem obdobju povečali za 57,4 odstotka. Ob tem trdijo, da minimalna plača, ki pomeni dostojno plačilo, tudi spodbuja prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti.
5. Težje do kredita
Sprememba minimalne plače vpliva na kreditno sposobnost komitentov slovenskih bank, saj mora posamezniku, potem ko poplača mesečni obrok kredita, ostati 76 odstotkov minimalne plače. Na ministrstvu za delo se do smiselnosti tega pogoja ne opredeljujejo, saj ga ne postavljajo oni, ampak Banka Slovenije. “Ohranjanje najnižjega dopuščenega plačila pod ravnijo dostojnega preživetja v kontekstu lažje administrativne dostopnosti posojil gotovo ne bi bilo smiselno, niti ne bi prispevalo k rešitvi stanovanjske problematike posameznikov in družin z najnižjimi dohodki,” poudarjajo.
Preberite še: Prejemki večji, kreditna sposobnost manjša: koliko mora zdaj ostati na računu?
6. Upravičenost do transferjev
Ker je upravičenost do socialnih transferjev odvisna od dohodkov, bo letošnji dvig minimalne plače prihodnje vplival tudi na odmero pravic, kot so otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane – če se meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do takrat ne premaknejo. “Zaposleni posamezniki s polnim delovnim časom morajo zaslužiti dovolj, da lahko preživijo sebe in svoje družine, brez izrednih posegov države,” poudarjajo na ministrstvu. Hkrati pa napovedujejo, da bodo letos uskladili transferje na način, da njihovi prejemniki ne bodo deležni negativnih neto učinkov dviga minimalne plače.
7. Višji prispevki za espeje
Minimalna plača posredno vpliva tudi na prispevke, ki jih plačujejo samozaposleni. Njihovi prispevki so namreč vezani na povprečno plačo: najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene je 60 odstotkov povprečne plače. Minimalni mesečni prispevki so trenutno 451,41 evra (za primerjavo: leta 2011 so bili 285 evrov). Na ministrstvu odgovarjajo, da doslej dvigi minimalne plače niso bistveno vplivali na višino povprečne plače. Zaposlenih z minimalno plačo namreč ni zelo veliko, pojasnjujejo.
Preberite še: Kako drago bo leto 2023 v Sloveniji?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje