Slovenija ima na evropski ravni nadpovprečne težave s pridobivanjem strokovnjakov v informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Kako obrniti trend in kaj bi bilo treba spremeniti?
Slovenija ima v informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) veliko kadrovsko težavo, saj bi letno podjetja potrebovala približno 3.000 strokovnjakov, a jih na trg dela pride le nekaj sto, opozarja predsednik upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije, ki deluje v okviru GZS Igor Zorko.
Že leta 2020 je Eurostat ugotavljal, da je imelo 7 od 10 slovenskih podjetij težave s pridobivanjem strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
“Razmere so še slabše, kot smo mislili, zato je treba ukrepe zastaviti na novo, strokovno in sistematično,” pojasnjuje Zorko.
Zorko: Ne smemo se zatekati v hitro pripravljene ukrepe
Še posebej zaostajamo na področju digitalnih veščin, kjer smo primerjalno vedno slabši, zato bo po Zorkovih besedah nujno treba obravnavati problematiko in “se ne zatekati v hitro pripravljene in premalo domišljene ukrepe”.
Po podatkih Evropske komisije je Slovenija po vsaj osnovnih digitalnih spretnostih med 16. in 74. letom starosti šele na 20. mestu, prav tako pod evropskim povprečjem smo tudi pri strokovnjakih za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, kjer v EU zasedamo 15. mesto.
“Glavna težava pomanjkanja kadrov za digitalno preobrazbo ali razvoj na področju IT-rešitev je omejeno potrebno znanje (kombinacije znanj in sledenje razvoju tehnologij), pozen vstop na trg dela mladih (v Sloveniji pri 29,2 leta leta 2021) in majhen interes za delo v podjetjih,” našteva Zorko in pri manjšem zanimanju mladih podčrtuje, da se interes zmanjšuje “zaradi obdavčitev plač in posledično višine neto prihodkov”.
Ob tem si zaostanek na tem področju pridelujemo tudi zaradi manjšega vlaganja v digitalne kompetence v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
“Potrebujemo obvezen predmet računalništva”
Za rešitev močno praznega kadrovskega bazena v ITK po Zorkovem prepričanju potrebujemo obvezen predmet računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah “za zagotavljanje digitalne pismenosti in delovanju v digitalnem okolju”.
“Potrebujemo posodobljen učni program, pri katerem se ne bodo učili pretežno sestave računalnikov in uporabe Officeovih orodij,” meni Zorko.
Kot drug ukrep pa mora biti skrajšan in hkrati optimiziran učni proces, ki bo pospešil vstop mladih na trg dela. Ob tem si slovenski študentje zaostanke pridelajo še zaradi šolskega programa, ki v svojem učnem načrtu še vedno nima obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
“Kot državljani se moramo naučiti sprejeti spremembe in biti aktivni pri njihovi uvedbi ter se zavedati dobrih in slabih posledic digitalne preobrazbe, česar pa brez znanja in aktivnosti na trgu dela ne bomo dosegli,” je prepričan Zorko.
Spremembe potrebuje tudi davčni sistem, ki mora biti po Zorkovem mnenju pravičen, enostaven in transparenten.
“Digitalna preobrazba je tek na dolge proge, zato se moramo težav lotiti sistematično z veliko hitrimi in majhnimi koraki ter meriti učinke sprememb ter stalno prilagajati ukrepe. Torej moramo vstopiti v val sprememb kot družba in strokovno področje ter delovati agilno,” še meni Zorko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje