Dve oporoki, ena dediščina in sum prevare v italijanski družini

Sodni primer iz italijanskega mesta Lissone je požel veliko pozornost javnosti zaradi sporne zapuščine 93-letne ženske, ki je umrla leta 2019.

Ženska je že leta 2011 v notarsko overjeni oporoki svojo hišo in približno 570.000 evrov premoženja, kolikor je bilo takrat na njenih računih, zapustila benediktinskim menihom iz samostana Dumenza, skupnosti, ustanovljeni leta 1989, v kateri danes živi 15 ljudi. Ker ni imela ne moža ne otrok, je nečakoma zapustila le manjši del premoženja, je poročal italijanski časnik Corriere della Sera.

V oporoki je bila pokojna pri zapisovanju svojih želja zelo natančna. Poleg razdelitve premoženja je določila tudi, da morajo benediktinski menihi poskrbeti za njen pogreb in pokop.

Po njeni smrti pa se je pri urejanju dediščine zapletlo. Nečaka sta namreč predložila drugo oporoko, domnevno sestavljeno leta 2017, po kateri naj bi prav onadva podedovala celotno premoženje, vključno s hišo in denarjem. Spor je zato pristal na sodišču v Monzi.

Sodišče je po podrobni analizi odločilo, da je veljavna le oporoka iz leta 2011, ki premoženje zapušča benediktinskim menihom iz samostana Dumenza. V sodbi so zapisali, da je bila oporoka iz leta 2017 ponarejena in "izdelana z neposrednim posnemanjem" pristnega dokumenta.

Strokovna analiza pod vodstvom sodnice Claudie Marie Bonomi je pokazala, da je bila oporoka iz leta 2011 zelo natančna in podrobna. V njej so bili jasno navedeni hiša, bančni računi, pokojnina, davki in drugo premoženje. Nasprotno pa je bila oporoka iz leta 2017 precej splošna in brez konkretnih podatkov, kar je po mnenju sodišča dodatno okrepilo sum prevare.

Primer je sodišče predalo tožilstvu v Monzi zaradi morebitnih kazenskopravnih posledic. Če bi se izkazalo, da sta nečaka sodelovala pri ponarejanju dokumenta, bi lahko izgubila tudi manjši del dediščine, ki jima je bil prvotno namenjen. Po italijanskem pravu bi ju namreč lahko razglasili za "nevredna dedovanja".

Primer je v Italiji vzbudil veliko pozornosti, ne le zaradi vrednosti dediščine, temveč tudi zaradi vprašanj morale, družinskih odnosov in pomena pravno urejenih oporok. Benediktinski menihi iz samostana Dumenza so po sodbi postali edini zakoniti dediči premoženja, je še poročal Corriere della Sera.