Štiridnevni delovnik v zadnjih letih dobiva vse več pozornosti, a takšna praksa v Sloveniji še ni legalizirana. Ministrstvo za delo je zato napovedalo zakonsko podlago, ki smo jo pričakovali marca, vendar področje še ni urejeno.
“Če se danes podjetje odloči za trideseturni delovnik, v resnici krši delovnopravno zakonodajo, ker to ni delo za polni delovni čas. To bi želeli legalizirati in potem začeli počasi razmišljati o sistemu spodbud, ki bi k temu napeljevale,” je februarja napovedal minister za delo Luka Mesec, ob tem pa dodal, da lahko zakonsko podlago pričakujemo do marca.
Zakonska podlaga o štiridnevnem delovniku prejšnji mesec še ni bila sprejeta, pri vprašanju, kje se je zataknilo, pa na ministrstvu za delo niso konkretni. Vlada se namreč o tem usklajuje s socialnimi partnerji, pri pripravi novele zakona o delovnih razmerjih pa so se zavezali, da se bodo do zaključka pogajanj vzdržali vsebinskih komentarjev.
Kljub temu smo izvedeli, da na področju ureditve štiridnevnega delovnika večjih neskladij na Ekonomsko-socialnem svetu ni; med drugim zato, ker je trenutna ideja uzakonitve krajšega polnega delovnega časa zastavljena v smeri prostovoljne odločitve delodajalca. Razlog za zamik časovnice tako niso bile polemike okoli štiridnevnega delovnika. Ta je le del spremembe Zakona o delovnih razmerjih, pri kateri pogajanja vsebujejo tudi druga področja, ki so še v fazi usklajevanja.
Ministrstvo za delo po novem pričakuje, da se bodo pogajanja zaključila v prvi polovici letošnjega leta.
Delavec bi bil po novem vključen v zavarovanje za polni delovni čas
Na ministrstvu za delo izpostavljajo, da veljavna ureditev že zdaj omogoča, da se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo, sklenjeno na katerikoli ravni, kot polni delovni čas določi delovni čas, krajši od 40 ur, vendar mora biti pri tem upoštevan minimum 36 ur na teden.
“Če se delovni čas, krajši od 40 ur, skladno z veljavno delovno zakonodajo, šteje za polni delovni čas (vendar najmanj 36 ur), je v takem obsegu delavec tudi vključen v zavarovanje. V nasprotnem primeru je vključen v zavarovanje za delovni čas, ki je krajši od polnega na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. V primeru zakonskega znižanja kvote bo enako veljalo tudi za novo določeno število ur,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Znižanje spodnje meje kvote ur, ki se šteje za polni delovni čas, je obenem v skladu s koalicijsko pogodbo, ki že predvideva spremembe in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih.
Nekatera podjetja že prešla na štiridnevni teden
Štiridnevni delovnik je v zadnjem obdobju pridobil več pozornosti javnosti. Za to so se lani poleti odločili v podjetju Boscarol, d. o. o., ki sta ga ustanovila Ivo in Taja Boscarol. Zaposleni tam delajo štiri in ne pet dni v tednu, pri čemer Boscarol priznava, da si vse panoge tega ne morejo privoščiti.
V tem tednu so novost delovnika obelodanili tudi v visokotehnološkem podjetju Visionect, kjer bo devet inženirjev za obdobje treh mesecev poskusno delalo le štiri dni na teden. Kot so pojasnili, upajo, da bodo lahko enako količino opravili v štirih namesto petih dneh, pri tem pa delovnika ne podaljšujejo na več kot osem ur. Če bodo rezultati pozitivni, dopuščajo še širšo implementacijo štiridnevnega delovnega tedna.
Na temo štiridnevnega tedna tečejo tudi raziskave. Nedavno objavljeni rezultati testiranj v Veliki Britaniji so pokazali več pozitivnih učinkov, ki jih ima skrajšan delovni teden na poslovanje podjetij, produktivnost in zdravje zaposlenih. Od 61 sodelujočih podjetij iz različnih panog jih bo 56 krajši delovnik obdržalo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje