V Veliki Britaniji so izvedli obsežno testiranje štiridnevnega delovnega tedna. Nedavno objavljeni rezultati so pokazali številne pozitivne učinke, ki jih ima skrajšan delovni teden na poslovanje podjetij, produktivnost in zdravje zaposlenih. Od 61 sodelujočih podjetij iz različnih panog jih bo 56 krajši delovnik obdržalo.
Potem ko je Velika Britanija med junijem in decembrom lani izvedla obsežno testiranje štiridnevnega delovnega tedna, v katerem je sodelovalo 61 organizacij iz različnih panog in 2900 delavcev, ki so obdržali polno plačo, večina od sodelujočih podjetij ohranja to ureditev, tretjina pa jih je pripravljena štiridnevni delovni teden obdržati trajno.
Kot danes najnovejše podatke z Otoka povzema ameriški Bloomberg, so sodelujoče organizacije prepričali pozitivni učinki, ki jih ima skrajšan delovni teden na poslovanje podjetij ter produktivnost in zdravje zaposlenih, pri čemer poročajo o nižjih ravneh izgorelosti delavcev. Posledično je manj bolniških odsotnosti.
Sodelujoča podjetja so prihodke medletno povečala za 35 odstotkov, samo v času projekta pa za 1,4 odstotka. Merjenje produktivnosti je težja naloga, v povprečju pa so jo organizacije na lestvici od 1 do 10 ocenile na 7,5. Absentizem zaposlenih je upadel z dveh dni na 0,7 dneva na mesec, fluktuacija zaposlenih pa se je več kot prepolovila. Celotno izkušnjo so delodajalci na lestvici od 1 do 10 ocenili z oceno 8,3. Za opustitev te ureditve so se tako odločile le tri organizacije, dve pa še razmišljata, ali krajši delovnik obdržati ali ne.
Rezultati projekta posebej izstopajo v luči dejstva, da je potekal v težkih gospodarskih okoliščinah, ki so prizadele številna britanska podjetja. Delodajalci na Otoku se namreč ne soočajo le s pospešeno inflacijo in politično nestabilnostjo, temveč tudi s posledicami brexita.
Kot je poudarila glavna raziskovalka, sicer ekonomistka in sociologinja z bostonske univerze Boston College Juliet Schor, je jasno, da petdnevni delovni teden ne ustreza več načinu življenja in obveznostim modernega sveta. Podatki iz Velike Britanije po njenih besedah potrjujejo izsledke manj obsežnih testiranj v ZDA, na Irskem in v Avstraliji.
Kot navaja Bloomberg, imajo tovrstna testiranja tudi šibke točke. Sodelujoče organizacije oziroma podjetja niso izbrani naključno, temveč na lastno željo, ker so zagovorniki skrajšanega delovnika, zato v njegovo uvajanje, potrebno načrtovanje in usposabljanja vlagajo veliko dela.
Osemurni delovnik je v veljavi že skoraj 200 let. Od takrat se je praktično na vseh področjih zgodil velik napredek, spremenile so se življenjske navade, a po drugi strani delovnik ostaja enak. V anketi SimpleTexting, na katero se sklicuje ameriška revija Forbes, je sodelovalo več kot tisoč Američanov, 90 odstotkov pa jih je menilo, da je petdnevni delovni teden preživet.
Zaposleni zelo zadovoljni
Vključeni zaposleni so po pričakovanjih zadovoljni. Poročajo o izboljšavah na vseh področjih, od manj stresa, utrujenosti in zdravstvenih težav do izboljšav v zasebnem življenju. Čas, ki ga moški, vključeni v projekt, posvetijo varstvu otrok, se je v primerjavi s časom pri ženskah več kot podvojil. Niti eden od 2900 udeleženih delavcev na Otoku se ne bi odpovedal štiridnevnemu delovniku, 15 odstotkov pa jih celo poroča, da jih ne bi k povratku na petdnevni delovni teden prepričal noben denar.
V angleščini je uveljavljen izraz “money-rich, time-poor” (bogat v denarju, reven v času). Označuje zaposlene v dobrih službah, ki imajo visoke dohodke, a zelo malo prostega časa, v katerem bi lahko prislužen denar izkoristili za uživanje v življenju in zato živijo v “časovni revščini”.
V projektu skrajšanja delovnika se je sicer manjši odstotek podjetij odločil za skrajšanje delovnega dne in obdržal petdnevni delovnik, delodajalci v sezonskih panogah, denimo gostinstvu, pa za kombiniran štiridnevni model, tako da se s poletnimi daljšimi delovniki kompenzira krajše zimske delovnike.
Bloomberg navaja še nedavno raziskavo inštituta Chartered Institute of Personnel and Development, ki se ukvarja s človeškimi viri, po kateri pa večina Britancev želi delati več nadur, saj ob inflacijski krizi v državi potrebujejo dodaten zaslužek.
V nekaterih slovenskih podjetjih delajo 6 ur na dan
V Sloveniji se je nekaj podjetij odločilo za poskus s šesturnim delovnikom. Eno prvih, ki je uvedlo šesturni delovnik, je bilo podjetje Donar, ki se ukvarja z izdelovanjem sedežnega pohištva. Krajši delovnik so uvedli pred štirimi leti, in sicer za zaposlene v proizvodnji in pisarni. Ob tem plač zaposlenim niso spremenili.
“Zaposleni so prej z družinami ter imajo več časa za družinske in prostočasne dejavnosti, kar pripomore k boljši psihofizični kondiciji. Prav tako v 40 letih delovne dobe ob šesturnem delovniku dejansko ‘oddelamo’ 30 let, kar pomeni, da bodo lahko ljudje še nekaj časa prostovoljno aktivni in predvsem bolj zdravi in bodo s tem manj obremenjevali zdravstveno blagajno,” je povedal prokurist podjetja Matjaž Feguš in dodal, da so se pozitivni učinki, kot sta zadovoljstvo zaposlenih in manjša obremenjenost, pokazali šele po daljšem obdobju.
Težave se pojavijo predvsem v obdobju, ko je več naročil in so dobavni roki krajši. Feguš meni, da je krajši delovnik manj primeren predvsem za delovno intenzivne panoge z manjšo dodano vrednostjo.
“Za večino podjetij pa bi že danes skrajšani delovnik na daljši rok pomenil prihranek (stroški energentov, boljše načrtovanje prostora – co-working ipd.), manj bolniške odsotnosti, manjšo utrujenost zaposlenih ter posledično boljšo produktivnost (manj napak),” dodaja Feguš in pravi, da so dobili že kar nekaj klicev podjetij, ki želijo preizkusiti krajši delovnik, nekaj pa jih je tudi obiskalo.
Slovenska zakonodaja za zdaj določa, da se za polni delovni čas šteje najmanj 36 ur. Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) je bila lani oblikovana delovna skupina, v kateri obravnavajo tudi predlog, da se spodnja meja, ki velja kot polni delovni čas, zniža na 30 ur na teden. Usklajevanja naj bi trajala do sredine letošnjega leta. Direktorica direktorata za delovna razmerja Katja Rihar Bajuk, ki je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pristojna za to področje, pri sprejemu predloga ne vidi večjih ovir.
V zakon bi po njenih besedah vpeljali tudi pravico do odklopa, saj je epidemija povečala občutek stalne dostopnosti zaposlenih. Kot je poudarila Rihar Bajuk, bi lahko 30-urna spodnja meja opravljenih delovnih ur na teden omogočila tudi štiridnevni delovnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje