Trg z nepremičninami se že skoraj eno leto umirja. Z dražjimi krediti in še nekoliko višjimi cenami se je spremenil tudi profil ljudi, ki kupujejo nepremičnine. Kupujejo večinoma brez kreditov, z lastnimi sredstvi, opažajo nepremičninski posredniki.
Po več letih rasti, se je proti koncu lanskega leta nepremičninski trg začel umirjati. Število poslov že nekaj časa pada, v zadnjem obdobju pa se je spremenil tudi segment ljudi, ki zdaj kupujejo nepremičnine.
Če je bilo v času največje nepremičninske mrzlico povsem običajno, da so kupci posle sklepali s pomočjo stanovanjskih kreditov, so zdaj takšni nakupi vse bolj redki. V novogradnji na Masarykovi, nasproti glavne železniške postaje, je kar 70 odstotkov novih lastnikov stanovanja kupilo z lastnimi sredstvi, brez bančnega posojila, so pred časom poročale Finance.
Obrestne mere hipotekarnih kreditov so se začele zviševati aprila leta 2022. Do takrat so fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila vztrajale na 1,7 odstotkih, nato pa so se v slabem letu in pol povzpele čez 4 odstotke.
Tudi tisti, ki vzamejo posojilo, se zadolžijo manj
Nepremičninski svetovalec Miro Ivanović izpostavlja, da so pri Arviu, ki se ukvarja z analizo nepremičninskega trga, že v tretjem četrtletju preteklega leta za območje Šiške opazili trend, da je bilo več kot 50 odstotkov nakupov opravljenih z gotovino.
“Letos se je trend z gotovino še povečal, še posebej v zadnjega pol leta,” ocenjuje Ivanović in dodaja, da je ob pregledu celotnega ljubljanskega nepremičninskega trga, ki je največji v državi, odstotek kupljenih stanovanj z gotovino okrog 60 odstotkov.
Tudi tisti, ki kupujejo s pomočjo posojila, se večinoma zadolžujejo manj, izpostavlja Ivanović. “Če so se pred letom zaradi ugodnih pogojev na banki jemala posojila za 70-80 odstotkov vrednosti nepremičnine, je ta delež zdaj veliko manjši. Večina kupnine je v gotovini, za ostalo, manjši del pa kupci vzamejo kredit,” pravi Ivanović.
Nakupovanju z gotovino pritrjuje tudi zemljiška knjiga
Da v primeru Masarykove ne gre za izjemo, meni tudi nepremičninski agent Stane Petavs.
“Če pogledaš zemljiško knjigo za minule novogradnje, bi ravno tako našli presenetljivo malo vpisanih hipotek. To pomeni, da ni hipotekarnega kredita, verjetno pa je marsikatero stanovanje kupljeno tudi s takšno ali drugačno pomočjo drugih družinskih članov. Z višjimi bančnimi obrestmi bo hipotek še manj oziroma bodo manjše,” pojasnjuje Petavs.
Nekoliko drugače je po Petavsovih besedah pri rabljenih nepremičninah, kjer je delež nakupov s kreditom vseeno nekoliko višji. “Med njimi so namreč manj premožni kupci, ki za razliko od investitorjev rešujejo stanovanjski problem in so se prisiljeni zadolžiti,” dodaja.
Direktor ene največjih nepremičninskih družb pri nas, Zoran Đukić, trend, da večina strank nepremičnine kupuje le z lastnimi sredstvi, opaža na celotnem nepremičninskem trgu.
“Vzorec ljudi, ki zdaj kupujejo stanovanja, se je močno spremenil. Cene so na najvišjih nivojih in tisti, ki nimajo lastnih sredstev, ne kupujejo. Trenutne cene so zelo visoke, ob tem pa so tudi visoke obrestne mere za kredite. Nepremičnina te mora v tem primeru res prepričati oziroma mora biti nekaj, kar si si že dolgo časa želel,” meni Đukić, direktor Stoje. Đukić je v novem objektu na Masarykovi kupil štiri stanovanja, za njih pa ni potreboval posojila.
Kupujejo tisti, ki že imajo nepremičnine
Po oceni Đukića večina trenutnih kupcev ne rešuje svojega prvega stanovanjskega problema in z lastnimi sredstvi, ki jih imajo na bankah, kupujejo drugo nepremičnino, ki jo bodo v prihodnosti namenili za svoje otroke. Ostali po njegovih besedah čakajo, da se bodo cene in obrestne mere posojil nekoliko umirile.
Petavs dodaja, da imamo Slovenci na bankah res veliko prihrankov, nepremičnine pa se nam zdijo zelo varna in donosna naložba, “zato tudi imamo tako veliko nepremičninskega premoženja”. “Enostavno imamo dovolj prihrankov in lahko kupimo,” meni Petavs.
Je nakup nepremičnine še vedno dobra naložba?
Petavs: “Kakor katere, kajti nakup se lahko hitro tudi ponesreči. Na splošno gledano pa je nakup nepremičnine, če imate denar v banki, z ohlajanjem trga vedno boljša naložba. Če pa kupujete s kreditom, potem pa je čedalje slabša naložba.”
Ivanović: “Ja, če kupujemo dolgoročno za obdobje, za 15, 20 in več let. Ljubljanski trg je majhen, večjega prostora za dodatno širitev pa ni na pretek. Ob tem je v Sloveniji tudi velika centralizacija.”
Đukić: “Nakup je za tiste, ki imajo presežna sredstva na bankah dobra naložba, saj letno prinaša med 2 in 3 odstotki, medtem ko je na drugi strani 10-odstotna inflacija.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje