Gospodarski obeti se izboljšujejo, krediti pa se bodo še naprej dražili

Nepremičnine 25. Jan 202316:31
Banka Slovenije
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Banka Slovenije v pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja, da so konec leta 2022 v evrskem območju prevladovali znaki šibkejše gospodarske aktivnosti, vseeno pa se obeti za tekoče leto izboljšujejo. Tudi slovensko gospodarstvo se je lani soočalo z oteženim zunanjim okoljem, kljub temu pa je domače povpraševanje ostalo solidno. Obseg BDP Slovenija se je po takšnih ocenah leta 2022 povečal za 4,7 odstotka, še navaja slovenska centralna banka. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle medtem poudarja, da je namera Evropske centralne banke o nadaljnjem dvigu ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke na nadaljnjih dveh sejah ustrezen odgovor na aktualna inflacijska gibanja in pričakovanja.

Zaradi vztrajno visoke inflacije so pomembnejše centralne banke proti koncu leta 2022 nadaljevale z zviševanjem ključnih obrestnih mer, hkrati pa so izrazile namero po njihovem nadaljnjem dvigu. To se odraža tudi na finančnih trgih, ki od Evropske centralne banke (ECB) v naslednjih mesecih pričakujejo še nekaj dvigov ključnih obrestnih mer.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob tem poudaril, da je namera o nadaljnjem dvigu ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke na nadaljnjih dveh sejah ustrezen odgovor na aktualna inflacijska gibanja in pričakovanja.

Lani 4,7-odstotna gospodarska rast

V domačem gospodarstvu se je izvozni sektor soočal z oteženim zunanjim okoljem. Predvsem v energetiki in predelovalnih dejavnostih so obstajali negotovost v mednarodnem okolju in močni stroškovni pritiski. Domače povpraševanje je ostalo solidno, gospodarska klima se je izboljšala v celotnem gospodarstvu.

Kratkoročne modelske ocene kažejo na 0,1-odstotno četrtletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar ob trenutno objavljeni četrtletni dinamiki pomeni 4,7-odstotno gospodarsko rast v letu 2022, je Banka Slovenije zapisala v januarski številki publikacije Pregled makroekonomskih gibanj. Statistični urad RS bo prvo oceno rasti BDP v lanskem letu objavil 28. februarja.

Razmere za izvozni del gospodarstva so se proti koncu leta poslabšale, so pa začeli popuščati izrazito močni inflacijski pritiski v mednarodni menjavi. Nominalna medletna rast blagovnega izvoza se je tako umirila na 11,7 odstotka, ob upoštevanju cen pa je bil izvoz realno celo manjši kot pred letom. Šibkejše je bilo predvsem povpraševanje na trgih EU, manj intenzivna je bila tudi nominalna rast blagovnega uvoza, še ugotavljajo v centralni banki.

Boštjan Vasle, Banka Slovenije
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Foto: BOBO

Javnofinančni položaj se je v zadnjih mesecih poslabšal

Na trgu dela zaposlenost ostaja zgodovinsko visoka, brezposelnost pa se je decembra zaradi sezonskih učinkov povečala, a je bila v povprečju leta za 23,8 odstotka nižja kot leto poprej. Glede na anketne podatke bodo razmere ostale podobne tudi v prvi polovici letošnjega leta, napoveduje Banka Slovenije. Ob visoki inflaciji, tesnosti na trgu dela ter dvigu minimalne plače in povišanjih plač v javnem sektorju se bodo plačni pritiski letos stopnjevali, dodaja.

Inflacija je decembra z 10,8 odstotka ostala visoka. K temu je bistveno prispevala rast cen storitev, medtem ko se je rast cen energentov zaradi cenejših goriv in vladnih ukrepov nekoliko umirila. Domače povpraševanje ostaja solidno, kar omogoča prenos višjih vhodnih stroškov v končne cene za potrošnike.

Javnofinančni položaj se je lani v zadnjih mesecih poslabšal, letos pa naj bi se primanjkljaj poglobil predvsem zaradi ukrepov, povezanih z blaženjem energetske krize. Dolg države, merjen kot delež BDP, se je lani nadalje zniževal in konec septembra znašal 72,3 odstotka.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar