Vse kaže, da bo hrvaška vlada že letos subvencionirala stanovanjske najemnine za mlade, ni pa še znano, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem znesku. Država že nekaj let subvencionira nakup nepremičnin, je pa ta ukrep po mnenju stroke do zdaj bolj kot državljanom koristil bankam, nepremičninskim agencijam in gradbenim podjetjem.
Hrvaški državni urad za mlade in demografijo načrtuje subvencioniranje stanovanjskih najemnin za mlade. Po neuradnih informacijah naj bi vlada ta ukrep sprejela že letos. “Mislim, da je skrb za mlajše prebivalstvo in reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja tisti bistveni ukrep, ki manjka na Hrvaškem,” je opozorila predsednica združenja za poslovanje z nepremičninami pri hrvaški gospodarski zbornici (HGK) Lana Mihaljinac Knežević. Ob tem je poudarila, da je na Hrvaškem kreditno sposobnih zelo malo ljudi, manjkajo pa sistemske rešitve za stanovanjsko problematiko.
Pod kakšnimi pogoji in v kakšnem znesku bo država subvencionirala stanovanjske najemnine, še ni znano.
Najemnina za garsonjero v središču Zagreba glede na trenutno ponudbo hrvaških nepremičninskih agencij znaša do 450 evrov, za enosobno stanovanje pa okoli 500 evrov. Dvosobna stanovanja, velika do 50 kvadratnih metrov, dosegajo cene od 550 do 750 evrov, cena najema za trisobno stanovanje, veliko okoli 60 kvadratnih metrov, pa se lahko povzpne do 900 evrov ali več.
Preberite še: Slovenski trg nepremičnin stagnira: še letos naj bi sledil tudi padec cen
Za mlade so poleg visokih najemnin že dolgo nedostopna tudi stanovanja za nakup, zato država mladim zadnjih šest let subvencionira nakup prve nepremičnine. Za subvencijo lahko zaprosijo državljani, mlajši od 45 let, vrednost subvencij pa se je skozi leta spreminjala.
Subvencija na letošnjem razpisu, ki se bo zaključil 31. marca, znaša od 30 odstotkov za nakup stanovanja v najrazvitejših občinah do največ 51 odstotkov v najmanj razvitih občinah. Država plačevanje kredita subvencionira prva štiri leta, z možnostjo podaljšanja za dve leti.
Po podatkih raziskave o vplivu subvencioniranja stanovanjskih kreditov na trg nepremičnin na Hrvaškem, ki jo je leta 2021 objavila hrvaška centralna banka HNB, so državljani med letoma 2017 in 2019 vložili 9.692 zahtevkov za subvencioniranje stanovanjskih kreditov. Od tega je država odobrila 9.403 zahtevkov, kar je predstavljalo 12 odstotkov skupnega števila transakcij na trgu stanovanjskih nepremičnin.
Dosedanje subvencije najbolj koristile bankam
Raziskava HNB je še pokazala, da so državne subvencije vplivale na dinamiko trgovanja z nepremičninami na Hrvaškem, posebno v mesecih, ko poteče rok za oddajo zahtevkov. Po ocenah stroke so subvencije tako na koncu najbolj koristile bankam, nepremičninskim agencijam in gradbenim podjetjem, medtem ko se državljani, ki subvencij ne koristijo ali pa imajo stanovanje v najemu, spopadajo z vse višjimi cenami.
Na Hrvaškem je sicer subvencionirana približno tretjina vseh stanovanjskih kreditov, tretjina subvencij pa se nanaša na nakup nepremičnine v Zagrebu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!