Poslanci državnega zbora so se danes seznanili s predlogom vlade, da se Vzajemna preoblikuje v delniško družbo. Do tega bi prišlo po tem, ko bo z letom 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Minister za finance Klemen Boštjančič ob spremembi statusa Vzajemne poudarja, da gre za zaščito tistih, ki so do zdaj pri tej zavarovalnici vplačevali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in v največji meri prispevali k trenutni vrednosti družbe.
Državni zbor se je v nadaljevanju septembrske seje seznanil z vladnim predlogom preoblikovanja Vzajemne, potem ko bo z letom 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Spomnimo, da je koalicija sprva načrtovala, da se Vzajemnin status (vzajemne) družbe ne bi spremenil. Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi morala Vzajemna kapital, ki ji je ostal na tej postavki, razdeliti zavarovancem. Koliko bi dobil vsak od njih, bi bilo odvisno od tega, koliko časa je bil pri Vzajemni dopolnilno zavarovan. Cel postopek bi nadziral neodvisni aktuar, ki bi ga imenovalo ministrstvo za zdravje.
Tik pred sprejemom zakona, ki ukinja dopolnilno zavarovanje, pa si je vlada premislila. Na predlog ministrstva za finance je tako v sprejetem zakonu določeno, da se Vzajemna preoblikuje v delniško družbo.
Po predlogu se bodo zavarovancem Vzajemne izplačali njihovi deleži oziroma bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Svojemu ustanovitelju, to je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa bo vrnila njegov vložek ob ustanovitvi.
Upravičenci do delnic v novi delniški družbi z nespremenjenim imenom Vzajemna bodo tako zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovanci Vzajemne na dan 31. december 2023.
Vprašanja o motivu vlade
Vladni predlog je sporen za predsednika uprave Vzajemne Aleša Mikelna, ki je prepričan, da je “bistvo tega zakona 21. člen, s katerim se želi nasilno preoblikovati Vzajemno v delniško družbo, in se s tem odpira možnost za prevzem zavarovalnice”.
Mikeln namesto tega odločno zagovarja tako imenovano Vzajemno 2.0, kar bi pomenilo, da Vzajemna članom razdeli premoženje, ki ga ima iz tega naslova, nato pa ob nespremenjenem statusu vzajemne zavarovalnice izvaja svoje druge zavarovalniške produkte, torej zavarovanja za samoplačniške zdravstvene storitve.
O motivu vlade, da poseže v statusno obliko Vzajemne, se sprašuje tudi France Arhar, ki je zavarovalnico vodil med leti 2001 in 2003. Kot je pojasnil za N1, je trenutna statusna oblika povsem legitimna in prisotna v več evropskih državah. Vzajemna bi, tako Arhar, lahko poslovala naprej tudi po preoblikovanju prostovoljnega prispevka dopolnilnega zavarovanja v obveznega.
Prvi guverner banke Slovenije je spomnil še na Agencijo za zavarovalni nadzor, ki bdi nad zakonitostjo delovanja zavarovalnic in ima pooblastila za interveniranje ter zahtevanje pojasnil. Ta bi namreč spremljala delovanje Vzajemne v trenutni statusni obliki tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Načrtom vlade nasprotujejo tudi predstavniki zaposlenih v Vzajemni, ki ocenjujejo, da gre za neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, ter da bi to pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom.
Nasprotovanje preoblikovanju Vzajemne so že v pred tednom dni izrazili zastopniki članov.
Minister pojasnil načrte z vzajemno
Na vprašanje, zakaj je sploh potrebno statusno preoblikovanje Vzajemne, so v državnem zboru odgovarjali predstavniki vlade.
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob tem poudaril, da gre predvsem za zaščito več kot 700 tisoč zavarovancev pri Vzajemni. Predlog zakona namreč do leta 2025 podaljšuje članstvo zavarovancev tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če tega ne bi storili, bi celotna ekonomska vrednost družbe pripadla manjšini zavarovancev, ki imajo pri Vzajemni sklenjene druge oblike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.
Z drugimi besedami, vsi, ki so do zdaj pri Vzajemni vplačevali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in v največji meri prispevali k trenutni vrednosti družbe, bi zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja ostali brez članstva in svojega deleža: “Če ne bi pristopili k predlogu zakona o preoblikovanju in bi zavarovanci še naprej ostali člani Vzajemne, bi ti sicer ostali v korporativni strukturi Vzajemne, ne bi pa več mogli udejanjati svojih premoženjskih interesov. Takšna situacija bi bila po našem mnenju nevzdržna.”
Minister je pojasnil tudi, zakaj se bo preoblikovanje izvedlo v delniško družbo. “Menimo, da je to edini način, da se lahko določijo deleži vseh zavarovancev Vzajemne, ki so leta prispevali k obstoju in razvoju Vzajemne, da se določi delež ustanovitelja,” je navedel Boštjančič in dodal, da bo s tem omogočeno nadaljnje poslovanje Vzajemne: “V kolikor bi zakon predvidel izplačilo deležev vsem zavarovancem, ki so imeli sklenjene pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, bi takšno izplačilo vodilo v kapitalsko neustrezne Vzajemne in s tem prenehanje obstoja Vzajemne.”
“Zaradi zmanjšanega obsega poslovanja bodo potrebni organizacijski ukrepi”
Ravno kapitalsko ustreznost oziroma zadosten kapital po preoblikovanju izpostavljajo pri Agenciji za zavarovalni nadzor: “Pomembno je zlasti, da se zagotovi, da bo Vzajemna, ne glede na statusno pravno obliko lahko poslovala dalje (torej zadostila zakonskim zahtevam glede kapitalske ustreznosti), ter da bodo ustrezno urejena tudi vprašanja, povezana s pravicami vseh njenih članov”.
Tudi agencija je poudarila, da je pomembno, da ne pride do prikrajšanja članov, ki imajo sklenjene pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Medtem pa regulator ni želel komentirati pomislekov o morebitni razprodaji premoženja po prestrukturiranju, na kar opozarjajo vodilni pri Vzajemni. Opredelili so le o poslovanju družbe, pri čemer so poudarili, da bodo v Vzajemni zaradi zmanjšanega obsega poslovanja zagotovo potrebni določeni organizacijski ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotovitev ustrezne ravni stroškovne učinkovitosti.
Za Levico predlog zakona premalo radikalen, SD s pomisleki
Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da bodo predlog podprli, saj se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. “Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, ostalim pa se delež izplača,” je navedla.
Matej Tašner Vatovec iz Levice je priznal, da je predlog manj radikalen, kot bi si želeli v Levici. Je pa “pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri zaključevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju”. Kot koalicija so se zavezali k njegovi ukinitvi, je spomnil in predlogu v imenu poslanske skupine napovedal soglasno podporo.
Soniboj Knežak je v imenu SD povedal, da bodo predlog v prvem branju podprli. “Predlog zasleduje cilja, da dosedanji zavarovanci Vzajemne prejmejo upravičen del sredstev, in da se ZZZS vrnejo sredstva, ki jih je vložila v Vzajemno,” je dejal. Opozoril pa je, da bo treba nekatere rešitve v zakonu dobro premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi, da bo predlog primere za sprejem.
Opozicija opozarja na skladnost z ustavo
V NSi predloga v prvem branju ne bodo podprli, ne bodo pa mu nasprotovali, je povedal Jernej Vrtovec. Pri tem gre iz ene košare v drugo: “To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači,” je dejal. Kot je napovedal, bodo imeli v NSi pri tej tematiki pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.
V SDS po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič. O tem, kako bodo glasovali, se bodo še odločili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje