Zavarovalnica Vzajemna je na odvetniško zbornico podala prijavo zoper odvetniško pisarno, ki je za vlado napisala zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Gre namreč za njihove nekdanje odvetnike, zato se sprožajo vprašanja o morebitnem konfliktu interesov. Še več vprašanj pa sproža predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne, ki ga je s pomočjo te odvetniške družbe spisalo ministrstvo za finance.
Na odvetniški zbornici so za N1 potrdili, da so v četrtek prejeli pritožbo zavarovalnice Vzajemna zoper odvetniško pisarno, ki naj bi hkrati delala za njih in za ministrstvo za finance. Na zbornici prijave še niso želeli komentirati, ker odvetniški pisarni še ni bila vročena.
Po naših neuradnih informacijah je Vzajemna prijavila svojo nekdanjo odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Ta odvetniška pisarna naj bi nedavno obvestila Vzajemno o enostranski prekinitvi pogodbe, ki sta jo imeli sklenjeno. Še pred prekinitvijo pa naj bi odvetniška pisarna pomagala ministrstvu za finance pisati predlog zakonskih sprememb, ki se tičejo neposredno Vzajemne.
To bi lahko predstavljalo kršitev kodeksa odvetniške poklicne etike, po naših neuradnih informacijah menijo v vodstvu Vzajemne. Lahko bi namreč šlo za konflikt interesov.
Informacij niso želeli komentirati ne na Vzajemni, ne na ministrstvu za finance, ne v odvetniških pisarni.
Z ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so nam odgovorili le da so pogodbo z odvetniško pisarno sklenili 30. junija in da ji bodo za mnenje plačali največ 22.500 evrov.
Kaj bo z Vzajemno po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja?
Primer je povezan z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji je namreč ministrstvu za finance pomagala pisati predlog zakonskih določb o preoblikovanju Vzajemne, ki bo sledilo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki bo obstajalo samo še do konca leta, imajo sklenjeno skoraj vsi prebivalci Slovenije, daleč največ pa prav pri Vzajemni. Po zadnjih podatkih Vzajemna dopolnilno zavarovanje izvaja za 758.000 oseb, kar je približno toliko kot ostali dve zavarovalnici -Triglav zdravje in Generali – skupaj.
Ob ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa vlada tudi ureja, kaj se bo po tem zgodilo z Vzajemno. Ta je sploh edina zavarovalnica v Sloveniji, ki je organizirana vzajemno, njeni “lastniki” so njeni člani, to pa so vsi njeni zavarovanci.
Večina članov Vzajemne ima pri njej sklenjeno samo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To predstavlja približno 93 odstotkov njenih prihodkov, v lanskem letu 314,4 od skupno 339,2 milijona evrov.
Koalicija je sprva načrtovala, da se Vzajemnin status (vzajemne) družbe ne bi spremenil. Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja bi morala Vzajemna kapital, ki ji je ostal na tej postavki, razdeliti zavarovancem. Koliko bi dobil vsak od njih, bi bilo odvisno od tega, koliko časa je bil pri Vzajemni dopolnilno zavarovan. Cel postopek bi nadziral neodvisni aktuar, ki bi ga imenovalo ministrstvo za zdravje.
Tik pred sprejemom zakona, ki ukinja dopolnilno zavarovanje, pa si je vlada premislila. Na predlog ministrstva za finance je tako v sprejetem zakonu določeno, da se Vzajemna preoblikuje v delniško družbo.
V četrtek je vlada sprejela predlog zakona, ki podrobneje določa predvideno preoblikovanje. Državni zbor naj bi ga obravnaval po poletnih počitnicah.
Po tem predlogu zakona bodo vsi, ki so člani Vzajemne, dobili pravico, da svoj delež zamenjajo za ustrezno število delnic. Tisti, ki bi jim pripadal delež, manjši od 70 evrov, pa bi se tej pravici lahko odpovedali in bi lahko dobili znesek izplačan.
Mikeln za Vzajemno 2.0
Ne samo vloga odvetniške družbe, za nekatere je sporna tudi vsebina predlaganih določil.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln tako nasprotuje preoblikovanju v delniško družbo, saj meni, da bi šlo za “neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov”, in odločno zagovarja tako imenovano Vzajemno 2.0.
To bi pomenilo, da Vzajemna članom razdeli premoženje, ki ga ima iz tega naslova, nato pa ob nespremenjenem statusu vzajemne zavarovalnice izvaja svoje druge zavarovalniške produkte, torej zavarovanja za samoplačniške zdravstvene storitve, je pojasnil Mikeln.
“Verjamem, da bomo tudi po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ohranili položaj najmočnejše zavarovalnice na trgu, saj imamo z naslova drugih zavarovanj 300.000 aktivnih zdravstvenih polic,” pravijo v Vzajemni.
Pri načrtovanem preoblikovanju v delniško družbo Mikelna moti tudi namera vlade, da bi bil do kapitala ali do delnic upravičen tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ta je bil prvi izvajalec dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, nato pa je leta 1999 ustanovil Vzajemno in to dejavnost prenesel nanjo.
Takrat ji je zagotovil tudi 752 milijonov tolarjev ustanovitvenega kapitala, vendar na Vzajemni poudarjajo, da se je ZZZS pravici do vračila tega denarja odpovedal. Po takratnem menjalnem tečaju je 725 milijonov tolarjev v letu 1999 pomenilo približno 3,8 milijona evrov.
Bo postopek dovolj transparenten?
Nekatere druge pa muči predvsem dvom, da bo razdelitev premoženja oziroma preoblikovanje v delniško družbo izvedeno pravično. Že dlje časa se namreč pojavljajo očitki, da družba posluje netransparetno, ki jih v vodstvu družbe sicer odločno zavračajo.
“Pri takem preoblikovanju bi morali pregledati vsaj zadnjih pet let poslovanja,” pravi predsednik združenja Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.
Stanković je na primer agencijo obvestil o domnevnih nepravilnostih pri zadnjih volitvah v skupščino Vzajemne, ki jo že več let obvladujejo posamezniki, povezani s Štajersko gospodarsko zbornico. Agencija postopka še ni zaključila.
Vlada predlaga, da vrednost premoženja Vzajemna ugotovi skupaj s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti podjetji in pooblaščenim revizorjem. Stanković, ki sicer zagovarja likvidacijo zavarovalnice, pa meni, da bi bilo smiselno, da bi v prehodnem obdobju Vzajemno prevzela začasna izredna uprava, ki bi jo imenovala agencija za zavarovalni nadzor.
“Bistvo zakona je nasilno preoblikovanje Vzajemne in njen prevzem”
V Vzajemni sicer ocenjujejo, da bodo imeli konec leta na postavki dopolnilno zdravstveno zavarovanje približno 20 milijonov evrov premoženja, kar je približno 25 evrov na zavarovanca. Premoženje hitro kopni, pravijo v Vzajemni, ker je vlada spomladi omejila višino premije na 35,67 evra mesečno. Glede na stroške bi morala premija od maja znašati 44,78 evra, zato naj bi vsak mesec ustvarili osem milijonov evrov izgube.
To sproža več vprašanj. Na primer, koliko zavarovancev bo upravičenih do manj kot 70 evrov in se bodo zato lahko delnicam odpovedali v zameno za denarni znesek? In kako bodo te osebe ravnale?
Mikeln in Stanković menita, da se bodo odločili za denarno izplačilo, ker se jim prevzem delnic ne bo izplačal. Stroški delniškega računa namreč znašajo od 30 do 50 evrov letno, pojasnjuje Stanković.
“Pozabimo na preoblikovanje prostovoljnega prispevka dopolnilnega zavarovanja v obveznega,” je nedavno na TV Slovenija dejal Mikeln, “Bistvo tega zakona je 21. člen, s katerim se želi nasilno preoblikovati Vzajemno v delniško družbo in se s tem odpira možnost za prevzem zavarovalnice.”
Vzajemna ima tudi drugo premoženje, saj je na primer lastnica več zasebnih zdravstvenih zavodov s koncesijo. Vendar vodstvo Vzajemne poudarja, da je bilo to premoženje ustvarjeno iz ostalih zavarovanj, torej zavarovanj za samoplačniške zdravstvene storitve. “Verjamem, da si nihče ne bo dovolil deliti premoženja iz ostalih zavarovanj,” je na TV Slovenija dejal Mikeln.
Kaj pa, če bo izplačana odškodnina?
Zavarovancem pa bo odločitev o tem, ali pretvoriti svoj delež v delnice, najverjetneje otežilo dejstvo, da Vzajemna, tako kot Generali in Triglav, na ustavnem sodišču izpodbija aktualno vladno uredbo o zamrznitvi premije. Če se bo nekoč potrdilo, da je zamrznitev nezakonita, bo Vzajemna najverjetneje upravičena do precej visoke odškodnine.
Od tega pa ne bi nič imeli tisti, ki so zavarovanci zdaj, v času morebitnega izplačila odškodnine pa ne bi bili, pravijo v Vzajemni.
“Odškodnina pomeni povračilo protipravno povzročene škode tistemu, ki je škodo utrpel, to pa je Vzajemna in ne njeni zavarovanci, saj imajo ti še vedno zagotovljena vsa kritja v skladu s sklenjenimi zavarovalnimi pogodbami. Ker je odškodnina povračilo poslovne škode, povzročene pravni osebi, bo prejeta odškodnina šla v kapital podjetja in Vzajemni omogočila, da bomo z razvojem produktov in vzajemnim delovanjem lahko še več ponudili svojim zavarovancem,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje