Krvni sladkor kar 21, a brez enega samega simptoma

Sladkorna bolezen lahko več let poteka brez očitnih simptomov, medtem ko povišan krvni sladkor že poškoduje žile, živčevje, ledvice in oči. V Sloveniji z njo živi več kot 150.000 ljudi. Med opozorilnimi znaki so izrazita žeja, pogosto uriniranje in nepojasnjeno hujšanje, pomembno vlogo pri nastanku bolezni pa ima tudi dednost.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v podkastu Zdravje z Alenko Kesar o zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in življenju s sladkorno boleznijo govori diabetologinja dr. Karin Kanc Hanžel. Svojo izkušnjo deli tudi Mateja Malnar Štembal, ki ni imela nobenih simptomov, ob diagnozi pa je imela krvni sladkor kar 21 mmol/l.

Žeja, pogosto uriniranje in hujšanje brez razloga

Sladkorna bolezen nastane, kadar telo nima dovolj inzulina ali ga ne more učinkovito uporabljati. Pri tipu 1 je zdravljenje z inzulinom nujno od postavitve diagnoze, pri tipu 2 pa ima pomembno vlogo tudi odpornost telesa proti inzulinu.

Dr. Kanc Hanžel opozarja, da so med značilnimi znaki bolezni močna žeja, pogosto uriniranje, tudi ponoči, nepojasnjeno hujšanje in ponavljajoče se okužbe. Nekateri ljudje začnejo nenadoma ponoči vstajati na stranišče, čeprav prej teh težav niso imeli.

Toda sladkorna bolezen tipa 2 lahko dolgo poteka brez očitnih simptomov. Zato so preventivni pregledi in merjenje krvnega sladkorja še posebej pomembni pri ljudeh z večjim tveganjem.

Za sladkorno bolezen ni kriva le prehrana

Pri nastanku sladkorne bolezni tipa 2 imajo pomembno vlogo prehrana, telesna dejavnost in telesna teža, vendar tudi dednost.

"Danes imamo na voljo ogromno energijsko bogate hrane, ki je lahko dostopna, gibanja pa je premalo. A pri sladkorni bolezni tipa 2 ima zelo pomembno vlogo tudi genska predispozicija. Zato bi bilo krivično reči, da je nekdo zbolel, ker je predebel ali ker je pojedel preveč sladkarij," opozarja dr. Kanc Hanžel.

Če imata sladkorno bolezen oba starša, je tveganje za razvoj bolezni pri otrocih bistveno večje. Zdrava prehrana in redno gibanje lahko njen nastanek odložita ali v nekaterih primerih celo preprečita, ne moreta pa povsem izničiti dednega tveganja.

Zdravila pomagajo, vendar ne nadomestijo gibanja in prehrane

Zdravljenje sladkorne bolezni je v zadnjih letih močno napredovalo. Na voljo so sodobna zdravila in tehnologije za spremljanje glukoze, vendar ostajata ustrezna prehrana in redna telesna dejavnost pomemben del obravnave.

Dr. Kanc Hanžel poudarja, da ni treba biti popoln vsak dan. Pomembnejša je dolgoročna doslednost. Tudi odziv krvnega sladkorja na posamezno živilo ni pri vseh ljudeh enak.

Pri tem lahko pomagajo senzorji, ki približno vsakih pet minut merijo raven glukoze. Nekateri delujejo 14 dni in omogočajo spremljanje, kako se krvni sladkor odziva na različne obroke in telesno dejavnost. Tako lahko bolniki bolje razumejo odzive svojega telesa in prilagodijo vsakodnevne navade.

"Nisem imela nobenih simptomov, sladkor pa je bil 21"

Kako neopazna je lahko sladkorna bolezen, dobro ve Mateja Malnar Štembal, ki s sladkorno boleznijo tipa 2 živi pet let. Pred diagnozo ni opažala značilnih težav. Nato jo je poklicala zdravnica in ji povedala, da ima krvni sladkor 21 mmol/l.

Za primerjavo: normalna vrednost krvnega sladkorja na tešče je pod 6,1 mmol/l, sladkorno bolezen pa lahko diagnosticiramo že pri vrednosti 7 mmol/l ali več na tešče, če je izvid ustrezno potrjen. Matejina vrednost je bila torej izrazito povišana.

Diagnoza je zahtevala velike spremembe. Mateja je prilagodila prehrano, začela več pozornosti namenjati gibanju in zmanjševanju stresa.

"Začela sem početi stvari, ki bi jih moral vsak človek: se umiriti, manj stresa, več poudarka na prehrani, gibanju," pripoveduje.

V spominu ji je ostal tudi nasvet diabetologinje: naj se ne osredotoča na tisto, česar ne sme, temveč na vse, kar lahko.

Gibanje kot naložba v zdravje

Mateja je tudi ambasadorka vseslovenske akcije #DarujemKilometre, s katero Zveza društev diabetikov Slovenije spodbuja ljudi k rednemu gibanju.

Gibanje pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, izboljšuje občutljivost telesa za inzulin in zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Koristna je že redna hoja, pomembno pa je, da izberemo dejavnost, ki jo lahko dolgoročno vključimo v svoje življenje.

Mateja poudarja, da je pri življenju s sladkorno boleznijo pomemben tudi odnos do diagnoze. Ne želi se opredeljevati kot bolnica, temveč kot oseba s sladkorno boleznijo, ki lahko sama veliko naredi za svoje zdravje.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.