Združenje slovenskih žičničarjev je predstavnikom gospodarskega ministrstva podalo predloge za spremembe razpisa za pridobitev finančnih sredstev za investicije v slovenska smučišča. Meni namreč, da je razpis diskriminatoren oziroma da je mogoče smučišča, ki bi izpolnila kriterije, prešteti na prste ene roke. Na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo, da razpisa ne bodo spreminjali, bodo pa po sestanku z žičničarji našli vir financiranja tudi za manjše žičničarje.
Med številnimi turističnimi ponudniki, ki jih je prizadela epidemija covida-19, so tudi upravljalci smučišč. Žičnice namreč večji del lanske smučarske sezone niso obratovale. Upravljalci so se zato razveselili ideje o posebni državni pomoči, ki temelji na sredstvih sklada EU za odpornost in okrevanje. Ta bi jim omogočila preživetje in nadaljnji razvoj, usmerjen v trajnostni turizem.
Ko je bil razpis na silvestrovo objavljen, pa so bili nekateri neprijetno presenečeni. Za to navajajo več razlogov. Prvi je, da se na razpis ne morejo prijaviti upravljalci majhnih smučišč. Ob tem naši sogovorniki poudarjajo, da je večina slovenskih smučišč majhna, med njihovim obratovanjem in obratovanjem večjih smučišč pa sta zgolj dve razliki. Ena se nanaša na organizacijo reševalne službe na smučišču. Druga razlika je, da lahko na manjših smučiščih naloge vodje obratovanja opravlja tudi strojnik vlečnice.
Velikost smučišč nima povezave s cilji razpisa
V združenju žičničarjev poudarjajo, da velikost oziroma status smučišča nima nikakršne povezave s cilji razpisa, saj lahko tudi manjša smučišča ponujajo celoletno dejavnost, kot so adrenalinski park, zipline, kolesarske poti in podobno. Prepričani so, da je razpis v nasprotju z zakonom o žičniških napravah in celo v neskladju z ustavo, saj vzpostavlja protipravno diskriminacijo med potencialnimi prijavitelji na javni razpis.
“Če do prilagoditve razpisnih pogojev ne bo prišlo, obstaja resno tveganje, da bo javni razpis podvržen sodni presoji zakonitosti razpisnih pogojev, ki bi lahko vodila v posledično razveljavitev celotnega javnega razpisa, kar bi bila daleč najslabša možnost,” so žičničarji poudarili v pismu ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku. Diskriminacija majhnih smučišč pa ni edini očitek, ki leti na razpis. Združenje žičničarjev opozarja, da se tudi upravitelji večjih smučišč za razpisana sredstva v glavnem ne bodo mogli potegovati, saj so kot najnižji znesek investicij določili dva milijona evrov, najvišji pa osem milijonov evrov.
“Kriterij minimalne vrednosti investicije v višini dveh milijonov evrov je po našem mnenju povsem neprimeren, nesorazmeren in diskriminatoren, ker dejansko učinkuje kot kriterij odvračanja prijaviteljev na razpis. Po naših podatkih vrsta upravljalcev smučišč, ki so v javnem razpisu opredeljena kot tista, ki se sicer lahko potegujejo za sofinanciranje, prijave na razpis ne bo oddala, ker so sposobni izvesti investicijo desetkrat nižje vrednosti,” lahko preberemo v pismu žičničarjev ministru Počivalšku.
Nekateri naši viri ob tem še dodajajo, da bi se lahko po teh kriterijih za denar na razpisu gospodarskega ministrstva potegovali le dve smučišči ali tri. Zato žičničarji predlagajo, da se tudi ta razpisni pogoj popravi tako, da se določijo novi minimalni in maksimalni zneski investicij, ki so lahko opredeljeni posebej za majhna in posebej za velika smučišča.
Ob tem so sicer izpostavili še več drugih pomanjkljivosti, denimo, da upravljalci kot investicije ne morejo prijaviti sistema za zasneževanje, brez česar tudi vlaganje v nove žičniške naprave marsikje ne bodo imele pravega učinka. Žičničarji zato pozivajo, da ministrstvo prisluhne njihovim predlogom in jih vključi v sedanji razpis, ki se bo iztekel 10. februarja.
Podrobnosti javnega razpisa
Razpis je razdeljen na dva sklopa:
Finančna sredstva iz SKLOPA A so namenjena nadaljnjemu razvoju in prestrukturiranju večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih z vlaganji v žičniško in drugo infrastrukturo za zunanje aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vpliva na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij.
Predvidena višina sredstev: 30 milijonov evrov
Finančna sredstva iz SKLOPA B so namenjena za gradnjo in/ali obnovo, ki vključuje tudi dozidavo/širitev nastanitvenih kapacitet, vendar mora imeti pridobljena kategorija zdajšnjih in dodatnih kapacitet vsaj 3 zvezdice, pri tem pa mora širitev obsegati vlaganja v vsaj pet novih nastanitvenih kapacitet višje kakovosti, in sicer hotelov, motelov, penzionov in gostišč, kampov in glampingov …
Predvidena višina sredstev: slabih 19 milijonov evrov
Odziv ministrstva: Razpis je namenjen velikim smučiščem
Na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da je namen javnega razpisa krepitev odpornosti slovenskega turizma, njegovo kakovostno in trajnostno preoblikovanje ter znižanje vpliva sezon za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.
“Pri tem sledimo strateškim usmeritvam na področju turizma, in sicer razvoju trajnostnega, avtentičnega, butičnega turizma, ki temelji na kakovostnih produktih in izkoriščanju izjemnih naravnih potencialov. Poudarek je na razvoju celostnih storitev, ki vodijo k vrhunskim doživetjem, ki Slovenijo pozicionirajo na globalnih trgih kot zeleno, aktivno in zdravo turistično destinacijo in povečujejo njeno konkurenčnost. Zaradi navedenega sredstev ne bomo razpršili, temveč jih bomo namenili za celovite prenove, ki bodo imele visoke učinke na slovenski turizem. Manjša smučišča ravno zaradi tega v razpis niso vključena – so namreč bolj lokalnega pomena, namenjena rekreaciji domačinov in brez večjega vpliva na turizem, medtem ko s celovito prenovo gorskih centrov lahko dejansko dvignemo konkurenčnost in dodano vrednost v slovenskem turizmu ter privabimo tuje goste, ki v resnici omogočajo nadaljnji razvoj našega turizma,” odgovarjajo na pristojnem ministrstvu.
Na ministrstvu ob tem še poudarjajo, da omenjenega razpisa ne bodo spreminjali, bodo pa po sestanku z žičničarji našli vir financiranja tudi za manjše žičničarje. “Termin za videokonferenco, ki je bil predlagan za danes, žal ni bil izvedljiv zaradi drugih obveznosti, ga bomo pa izvedli v najkrajšem času,” obljubljajo. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc se je na očitke žičničarjev odzval z besedami, da so naša največja smučišča v primerjavi z okolico majhna. “Sredstva želimo razdeliti bolj fokusirano, predvsem v smeri preoblikovanja centrov v celoletne ponudnike. To je ob podnebnih spremembah nujno,” je zapisal na Twitterju.
Naša največja smučišča so v primerjavi z okolico majhna. Sredstva želimo razdeliti bolj fokusirano, predvsem v smeri preoblikovanja centrov v celoletne ponudnike. To je v luči podnebnih sprememb nujno. https://t.co/Tvzi5WLcg6
— Simon Zajc (@zajc_si) January 11, 2022
“Denarna sredstva iz tega razpisa so omejena in namenjena za velika smučišča ter nastanitvene kapacitete. Pripravljamo pa tudi večletno finančno perspektivo, v okviru katere bomo morali poiskati sredstva tudi za majhna smučišča,” je Zajc komentiral za N1.
Upravljalec smučišča na Mariborskem Pohorju Bernard Majhenič pa na drugi strani pravi, da se mu zdi mejna vrednost denarnih investicij postavljena smiselno. “Nove moderne sedežnice pod štirimi milijoni evri na trgu ni, zato je minimalna vrednost investicije smiselna. Velika smučišča akumuliramo dodano vrednost preostalim dejavnostnim. Vsak žičničar namreč ustvarja šest delovnih mest v drugih spremljajočih dejavnostih. Zato si želim, da bi razpis stekel normalno naprej, da bomo lahko tisti, ki smo se pripravljeni prijaviti na razpis, to tudi storili,” je komentiral za N1.
V Sloveniji so po navedbah ministrstva za infrastrukturo večja smučišča:
Krvavec, Rogla, Vogel, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Golte, Kanin, Stari vrh, Soriška planina, Straža – Bled, Velika planina in Kope, Gače – Rog Črmošnjice, Ribniška koča, Macesnovec – Rateče, Družinski center Pokljuka, Viševnik – Pokljuka, Marela in Španov vrh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje