Enkrat cepljenim prebolevnikom odvzeli status PCT

Koronavirus 21. Sep. 202112:38 > 15:439 komentarjev
Delite:

Vlada je v zadnjih tednih veljavnost statusa prebolevnika podaljšala s 180 na 240 dni, nato pa ga znova skrajšala na 180 dni. Tisti preboleli, ki so se v vmesnem času cepili z enim odmerkom, so s tem izpolnili zahtevo pogoja PCT. Zdaj pa jim QR koda ne velja več, čeprav so storili vse, kar je bilo predpisano.

Vlada je v zadnjih tednih dvakrat spremenila pravila, koliko časa prebolevniki izpolnjujejo pogoj PCT. Najprej je veljalo, da status prebolevnika velja 180 dni, torej šest mesecev od okužbe, nato so z odlokom, ki je v veljavo stopil 5. septembra, ta status podaljšali na 240 dni. V odloku, ki je začel veljati 15. septembra, pa so status prebolevnika znova skrajšali na 180 dni.

Za prebolevnike velja, da izpolnjujejo status PCT, če se znotraj 180 (v času veljavnosti drugega odloka pa 240) dni cepijo z enim odmerkom. PCT nato velja enako kot za polno cepljene, torej do nadaljnjega.

Na nas se je obrnila bralka, ki je covid-19 prebolela na začetku marca letos, 14. septembra pa se je cepila z odmerkom cepiva Pfizer. “Storila sem vse, kot je bilo predpisano. Ko je veljalo, da imam status prebolelosti 240 dni, sem se cepila z enim odmerkom in dobila veljavno potrdilo oziroma QR kodo, s katero sem lahko šla povsod, kjer je zahtevan PCT. Pretekli vikend pa mi koda nenadoma ni več veljala. Na potrdilu je prej pri odmerkih cepiva pisalo 1/1, zdaj pa piše 1/2.” (glej sliko)

Na NIJZ so nam pojasnili le, da to drži. “Če je prebolevnik prvo cepljenje opravil po več kot 180 dneh od prebolelosti, se mu z novim odlokom vlade, ki je stopil v veljavo prejšnji teden, prizna le 1/2 in ne polna zaščita, razen če bi opravil cepljenje s cepivom Janssen,” so zapisali.

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da se s tem problemom ukvarjajo in iščejo rešitev. Njihov odgovor bomo objavili takoj, ko ga dobimo.

Vodja strokovne skupine za cepljenje dr. Bojana Beović je jasna: “To se mi nikakor ne zdi smiselno, ne vem, kako je prišlo do tega. Posvetovalna skupina za cepljenje je mnenja, da taka sprememba za nazaj ni smiselna, ker vemo, da je oseba, ki se je enkrat cepila vsaj znotraj osmih mesecev po preboleli okužbi, v resnici zaščitena.”

Je pa vprašanje, ali bo predlog sprejet, saj bi bile ob tem potrebne prilagoditve informacijskega sistema, za kar pa so odgovorni na NIJZ.

“Taka retroaktivnost upravičena le ob strokovni podlagi”

Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije pravi, da so se tudi nanje že obrnili posamezniki s tem problemom. Postopkov še niso sprožili, gre pa po njihovem tolmačenju v teh primerih za tako imenovano “nepravo retroaktivnost”.

Prava retroaktivnost je tista, pri kateri zakon naknadno poseže v dejanska stanja, ki so nastala v preteklosti, to je pred objavo zakona. Za nepravo retroaktivnost pa gre takrat, ko se pravna norma nanaša na sedanje stanje oziroma učinkuje v prihodnje.

“Neprava retroaktivnost je v določenih primerih dovoljena,” pojasnjuje pravnica, “toda le če bi vlada to storila z neko zelo utemeljeno strokovno podlago. Če take strokovne podlage ni, se s tem ruši zaupanje v pravo, to je eno od glavnih načel pravne države.”

V tem primeru je stališče strokovnjakov jasno: cepljenje z enim odmerkom v osmih mesecih po okužbi nudi ustrezno zaščito. Tako je zapisano tudi med priporočili na spletni strani NIJZ.

Preboleli, ki se še cepijo, pridobijo t. i. hibridno imunost, ki pomeni najboljšo zaščito pred ponovno okužbo.

Ponovne okužbe prebolelih “zelo zelo redke”

Tako tuje raziskave (med njimi izraelska) kot podatki NIJZ kažejo, da prebolelost pomeni dobro zaščito pred ponovno okužbo. Po podatkih NIJZ je bilo med več kot 250 tisoč potrjeno okuženih le 430, ki so bili pozitivni dvakrat v razmaku najmanj treh mesecev. Te osebe pri NIJZ vodijo kot sume na reinfekcijo, a to še ne pomeni, da gre dejansko za ponovno okužbo.

Da so se okužili dvakrat, so zanesljivo potrdili samo pri devetih osebah. Pri ostalih se je ali izkazalo, da so bili dlje časa pozitivni po prvi okužbi (kar ne pomeni, da so bili ves ta čas tudi kužni), ali preiskava vzorcev njihove kužnine (sekvenciranje genoma virusa) še poteka, ali pa ponovne okužbe ne bo mogoče ne potrditi ne izključiti, saj nimajo na voljo prvega vzorca.

“Reinfekcije so možne, za zdaj je videti, da so zelo zelo redke. Njihov pomen v epidemiologiji covid-19 bo bolje pojasnjen v prihodnosti,” so zapisali na NIJZ.

Prebolelih v bolnišnicah praktično ni

Zbirke podatkov, v katerih bi posebej vodili evidenco prebolelih ponovno okuženih, ki so bili hospitalizirani, na nivoju države nimamo. So pa pri sledilniku pripravili tabelo s podatki o sprejetih na intenzivne enote slovenskih bolnišnic od začetka avgusta, to je obdobje različice delta. Med 199 pacienti so bili trije prebolevniki (1,5 %), polno cepljenih pa je bilo dobrih 16 odstotkov.

“Med prebolevniki takih, ki bi potrebovali bolnišnično zdravljenje, praktično ni,” nam je povedala dr. Mateja Logar. “Prebolelost vsekakor nudi zaščito. Čeprav je manj podatkov kot za cepljene, trenutno ne kaže, da bi v prvih devetih mesecih po preboleli okužbi ponovno zbolevali,” še pravi infektologinja.

Med tistimi, ki se okužijo in morajo v bolnišnico, čeprav so se cepili, so pogosto bolniki z imunskimi pomanjkljivostmi, ki prejemajo kemoterapijo ali biološka zdravila. “Številni od njih protiteles sploh ne razvijejo, ne glede na to, ali se okužijo ali pa cepijo,” je nedavno pojasnila predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc.

Komentari

Vaš komentar