Virolog Christian Drosten z berlinske univerzitetne klinike Charité, glavni nemški "razlagalec" epidemije, je za časnik Der Tagesspiegel spregovoril o tem, kako dolgo bo "koronavirusno mučenje", ki je bistveno zaznamovalo pretekli leti, še trajalo, in kakšno življenje nas čaka po koncu pandemije.
Leta 2020 je nemški virolog Christian Drosten dejal, da bo covid-19 tema, ki bo bistveno zaznamovala leto. Drugih novic skorajda ne bo. “Sredi januarja se je takrat na podlagi dostopnih podatkov kmalu pokazalo, kako hitro se bodo razmere zaostrile. Vedeli smo, da številke okužb na Kitajskem strmo rastejo, predvsem pri zdravstvenih delavcih, kar je prvi kazalnik, ali je virus med ljudmi hitro prenosljiv,” je dejal Drosten v pogovoru za nemški časnik Der Tagesspiegel.
Kljub temu je Drosten na začetku virus SARS-CoV-2 primerjal z drugimi virusi SARS-a, kot je virus SARS-CoV1, ki je leta 2003 enostavno izginil. “Moja prvotna ocena je bila, da gre za zelo patogen virus, ki se razmnožuje predvsem v spodnjem delu dihal, zato ne more biti tako nalezljiv,” je razlagal Drosten, a dodal, da so se že pri prvih primerih okužb, ki so jih zaznali v Nemčiji, okoliščine razjasnile in pokazale v povsem drugačni luči.
Predvsem evolucijska sposobnost virusa je nemškega virologa povsem presenetila. “Danes noben trenutno živeči virolog nima izkušnje, kako se neki povsem nov virus naseli v človeku. Tudi pri veliki pandemiji gripe leta 2009 ali 1968 ne moremo govoriti o povsem novem, ljudem nepoznanem virusu,” je razlagal Drosten in dodal, da je z virusom SARS-CoV-2 povsem drugače, saj gre za nov virus.
Presenetljiva je bila tudi vedno večja kužnost, ki so jo virologi zaznali med posameznimi različicami koronavirusa, torej v razlikah med alfa, delta in omikron različico virusa. Pri vsaki novi različici, ki se je začela širiti med prebivalstvom, so namreč zaznali skokovit porast kužnosti tudi do 40 odstotkov, česar prej pri različnih virusih gripe nismo poznali.
Mutacijski prostor kot hiša s številnimi sobami
“Takoj ko večji deli svetovne populacije postanejo odporni, virus čuti pritisk in se mora odzvati. To pa najlažje stori tako, da razvije novo različico, ki zaobide imunost,” je za časnik Der Tagesspiegel razlagal Drosten.
Zmožnost virusa, da se spreminja, pa je v njegovem bistvu zamejena, kar pomeni, da se S protein ne more spremeniti toliko, da SARS-CoV-2 ne bi bil več prepoznaven. “V tem oziru torej računamo z nekim točno določenim in omejenim mutacijskim prostorom, ki ga ima virus na voljo,” je razlagal Drosten in dodal, da si tega ne smemo predstavljati kot dvorane, temveč veliko bolj kot nekakšno hišo s številnimi sobami, kjer lahko posamezna mutacija odpre tudi nova vrata v neki prej še neznani prostor.
Pri gripi se tovrstni mutacijski skoki zgodijo vsakih pet do osem let, in takrat je treba na novo različico prilagoditi tudi obstoječe cepivo. Pri covidu-19 se je to zgodilo z omikronom, v prihodnje pa se lahko zgodi, da bodo virologi tovrstne mutacijske skoke zaznali vsako leto. “Sedaj, ko smo še na začetku pandemije, morda celo pogosteje,” je še dodal Drosten.
Kdaj bo konec tega trpljenja?
Na vprašanje, kako dolgo bo covid-19 še diktiral potek naših življenj, pa je nemški virolog odvrnil, da pričakuje, da bomo v prihodnosti končno vnovič našli svoj mir.
Če je mutacijski prostor virusa težko predvideti, je namreč z imunostjo prebivalstva drugače. “Prebivalstvo gradi stopnjo imunosti in jo nato tudi ohrani, in trenutno smo ravno sredi tega procesa.”
“Nekaj držav je tako že na koncu trpljenja, denimo Južna Afrika in Indija, kjer se je virus med populacijo izjemno širil, na žalost tudi za ceno številnih smrtnih primerov,” je še razlagal nemški virolog.
Na vprašanje, kako si to lahko razlagamo na primeru Nemčije, pa je Drosten odvrnil, da mora država zaradi velikega deleža starejšega dela prebivalstva določeno stopnjo imunosti doseči prav s cepljenjem. Če bi jo želeli doseči na “naraven” način, torej tako, da se prebivalstvo prekuži, bi zagotovo umrlo preveliko število ljudi.
“Del poti smo že uspešno prehodili s pomočjo cepljenja, zdaj moramo prehoditi še preostanek,” je spodbudno dejal Drosten in poudaril, da bomo čez leto 2022 iz pandemije prešli v endemijo, ko bomo tudi uradno lahko razglasili konec pandemičnega stanja, ki je bistveno zaznamoval zadnji dve leti naših življenj.
Kako bo naslednjo zimo?
Po mnenju Christiana Drostena lahko računamo na to, da bomo prihodnjo zimo znova imeli povečano število okužb. Tudi maske bomo zagotovo morali še nositi, vsaj v zaprtih prostorih, saj bo imunska zaščita vnovič oslabela.
Drugi izredni ukrepi, ki so trenutno uveljavljeni po svetu, pa najverjetneje ne bodo več potrebni. Vsekakor bo še naprej ključnega pomena, da s svojim ravnanjem ne bomo ogrožali najbolj rizičnega dela prebivalstva.
Stanje tako ne bo povsem primerljivo s stanjem, ko imamo vrhunec sezonske gripe, saj imunska odpornost zoper viruse gripe ne temelji zgolj na cepljenju, temveč tudi na vseh predhodnih okužbah, ki jih je odrasli človek v življenju že prebolel. Pri virusu SARS-Cov-2 pa stanje žal še ni takšno.
“Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih. Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske. To nam bo še naprej kravžljalo živce. Bo pa pandemija s seboj prinesla tudi nemalo pozitivnih strani. Tako je denimo v Nemčiji spodbudila digitalizacijo, spremenjen način dela in seveda povzročila razmah tudi v medicinskih znanostih.”
Christian Drosten, virolog z berlinske univerzitetne klinike Charité
Vsakih nekaj mesecev ne moremo računati na poživitveni odmerek
Kot je še razlagal Drosten, se bomo tako vsi morali prej ali slej okužiti s koronavirusom, kar pa ne pomeni, da virus ni neškodljiv oziroma da so imeli zanikovalci virusa prav. “Dolgoročno enostavno ne moremo vzdrževati imunske zaščite celotne populacije na tak način, da omogočimo poživitvena cepljenja vsakih nekaj mesecev,” je razlagal Drosten in dodal, da se mora virus razširiti, a le pod pogojem, če je v populaciji zadostna zaščita, ki jo omogočijo cepiva.
“Oslabljena okužba, ki sledi cepljenju, je nekaj takšnega, kot če bi skočili na premikajoči se vlak – na neki točki lahko nanj še skočimo, če jo zamudimo, je prepozno,” je dejal Drosten in dodal, da se trenutno vlak pelje zelo počasi, saj se omikron kaže v ne tako hudih obolenjih in lažjem poteku bolezni.
S pomočjo omikrona bi zdaj lahko dosegli precej široko imunost splošne populacije. Vendar hkrati ne moremo povsem izključiti, da bi vlak lahko vnovič začel voziti hitreje, kar bi pomenilo, da se razmere vnovič zaostrujejo, je še razlagal virolog Drosten.
Kot je še pojasnil, se na to, da bo vsaka naslednja različica koronavirusa s seboj prinesla tudi vse blažji potek bolezni, ne moremo zanesti, lahko pa se zanesemo na to, da se bo imunost prebivalstva le stopnjevala. “Če bi se pojavila neka nova različica virusa, to niti ne bi bila takšna katastrofa. Seveda le, če hkrati računamo na krepitev imunske odpornosti svetovne populacije.”
“Kot virolog lahko vselej znova poudarjam, kako pomembno je, da se vrzel necepljenih med prebivalstvom zmanjša na kar se da majhen delež. Predvsem v generacijskih skupinah, ki so še posebej podvržene okužbam, vendar znanstvene raziskave nakazujejo na to, da kolektivne imunosti, torej stopnje zaščite, ko je precepljen zadosten delež prebivalstva, ki s tem onemogoči širjenje virusa, ne bomo dosegli.”
Christian Drosten, virolog z berlinske univerzitetne klinike Charité
Bi lahko pandemijo preprečili?
Kot je razlagal Drosten, bi lahko pandemijo covida-19 preprečili. “Če bi v Vuhanu zaprtje javnega življenja odredili dva tedna prej, bi lahko vsaj nekoliko vzpostavili nadzor nad širjenjem virusa. Kljub temu pa bi v vsem tem skupaj velik del igrala tudi sreča.
“Pravzaprav ne verjamem, da bi se lahko povsem ognili pandemiji. Ukrepe, ki so jih na Kitajskem sprejeli na začetku, pa lahko samo pozdravljam, saj so s takratne perspektive zelo hitro uvideli resnost okoliščin,” je povedal nemški virolog.
Takrat so Kitajci, tako Drosten, svetu kupovali dneve in tedne. Največjo napako pa je v prvem valu epidemije storila Velika Britanija, saj ni prisluhnila znanosti in se je prepozno odločila za popolno zaprtje javnega življenja. “Dva tedna bi takrat naredila ogromno razliko, več desettisočim bi morda lahko rešili življenja,” je razlagal Drosten in za primerjavo dodal, da se je nemška politika v glavnem obvladovanja epidemije lotila na pravi način, a tudi sama storila kar nekaj napak.
Prvo večjo napako so tako Nemci zagrešili novembra 2020, ko so več tednov verjeli, da bo število novoodkritih primerov ostalo visoko, pa se kljub temu niso dosledno držali predlaganih ukrepov. Drugo pa so zagrešili prejšnjo jesen, ko so znanstveniki že napovedovali nov val epidemije, ki ga bo bistveno zaznamovala delta različica, pa vendar v državi niso storili dovolj, da bi zaščitili najranljivejši del prebivalstva.
WHO: Endemičnost covida-19 ne bi pomenila konca nevarnosti
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer danes posvarila pred napačnim prepričanjem, da bi endemičnost bolezni covid-19 pomenila, da bolezen ni več nevarna. Prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je tudi opozoril, da pandemije covida-19 še zdaleč ni konec, in posvaril pred prepričanjem, da je različica omikron blage narave.
“Ljudje govorijo o pandemični in endemični bolezni. Endemična malarija pobije več sto tisoč ljudi, ljudje umirajo zaradi endemičnega virusa hiv, zaradi endemičnega nasilja v središčih mest. Endemičnost sama po sebi ne pomeni nič dobrega – pomeni le, da je nekaj tu za vedno,” je danes na virtualni okrogli mizi o pravičnosti cepiv Svetovnega gospodarskega foruma dejal vodja WHO za nujne primere Michael Ryan. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje