Iz pandemije v endemijo: kako bomo odslej živeli s korono?

Koronavirus 13. Jan. 202211:36 > 13:392 komentarja
Delite:
pandemija endemija
Foto: PROFIMEDIA

Z različico omikron se covid-19 spreminja v endemično bolezen, s katero lahko človeštvo živi, je sporočila Evropska agencija za zdravila. Ali to pomeni, da bomo koronavirus kmalu lahko obravnavali kot gripo in druge bolezni, ki ne zahtevajo tako hudih posegov v naša življenja, kot jih doživljamo v zadnjih dveh letih? Zaradi gripe je bilo pri nas letno hospitaliziranih okrog tisoč ljudi, zaradi covida pa lani več kot 16 tisoč. Podatki iz držav, ki jih je omikron dosegel pred Slovenijo, kažejo, da velikemu številu okužb sledi tudi povečan pritisk na bolnišnice.

Epidemija pomeni nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni, ki močno presega normalno obolevnost (incidenco) v tej populaciji. Definicija je odvisna od pričakovane pogostosti bolezni: epidemija je tako lahko že nekaj primerov redke bolezni, medtem ko mnogo več primerov pogoste bolezni, na primer prehlada, ni epidemija.

Pandemija je epidemija, ki zajame večje območje: več držav, celin ali, kot koronavirus, ves svet. Da bi omikron lahko pomenil prelomnico, ki bi covid iz pandemične spremenil v endemično bolezen, so zapisali strokovnjaki Evropske agencije za zdravila (Ema). “Čeprav za zdaj ostaja pandemična, se s širjenjem različice omikron covid-19 spreminja v endemično bolezen, s katero lahko človeštvo živi.”

Kot nam je razložil dr. Roman Jerala, je nalezljiva bolezen endemična, ko vztraja na določenem geografskem območju (lahko pa kar na vsem svetu) na približno konstantni ravni in omogoča prenos od človeka na človeka, ne da bi zrasla v epidemične valove okužb, po drugi strani tudi ne izgine povsem.

Se nam torej kmalu obeta konec omejitev, pogojev PCT, ohranjanja razdalje, razkuževanja, mask in cepljenja?

pandemija endemija
Foto : N1

Udomačitev novega koronavirusa

Na NIJZ so opozorili, da endemičnost ne pomeni, da je breme ali nevarnost virusa zmanjšana, ampak da je virus stabilno prisoten na določenem geografskem območju. Večina strokovnjakov se strinja, da se bo s koronavirusom še vedno okužilo veliko ljudi, vendar se bo pritisk na zdravstveni sistem umiril, saj bo vse manj ljudi zbolevalo v hudi obliki. “Sam nisem prepričan, da bi ta virus res postal endemičen glede na njegovo kužnost in kratko inkubacijsko dobo ter s tem povezano veliko sposobnostjo širjenja. Je pa zelo verjetno, da se bodo zdravstvene težave zaradi njega zmanjševale zaradi vzpostavljene imunosti,” pravi Jerala.

Imunolog dr. Alojz Ihan podobno napoveduje, da bomo v naslednjih mesecih prešli v naslednjo fazo “odnosa med SARS-CoV-2 in človeško populacijo”. Prehod sta velika nalezljivost delte in še večja omikrona pospešila. “Po tej zimi bomo v drugi fazi odnosa z virusom, saj bo za večino ljudi virus imunološko že ‘stari znanec’, bodisi prek cepljenja ali prek okužbe. To pa pomeni prehod v stabilnejši odnos z virusom SARS-CoV-2, ki ga opisujemo kot endemizacijo – udomačitev. To pomeni, da virus kroži med populacijo, vendar se okužijo samo osebe, ki jim je do določene mere upadla odpornost proti temu virusu.”

Kot pojasnjuje Ihan, ima imunski sistem večine ljudi, ki so cepljeni ali so covid preboleli, dolgotrajni spomin na virus. Lahko se okužijo, vendar ne zbolijo v težji obliki. “Obramba se zbudi že po dveh, treh dneh, in ne šele po desetih, kot ob prvi okužbi. Imunski sistem z lahkoto prehiti virus, da se ne razvije pljučnica in so simptomi obolenja lažji.”

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pandemijo covida-19 razglasila 11. marca 2020. Uradno je bilo doslej potrjenih več kot 310 milijonov okužb, toda resnične številke so še precej višje. Po uradnih podatkih je zaradi covida-19 umrlo več kot 5,5 milijona ljudi, ocene segajo do 22 milijonov. Poleg koronavirusa je še vedno, že od leta 1981, razglašena tudi pandemija virusa HIV (aidsa), ki je zahteval več kot 36 milijonov življenj.

Tretji, četrti … Koliko odmerkov še?

Ihan pravi, da kljub zbolevanju v milejši obliki simptomi ponovnih okužb ne bodo primerljivi z navadnim prehladom. “SARS-CoV-2 je drugačen virus, saj deluje na žile, živčevje. Če se bo izkazalo, da vsakoletne, čeprav klinično blage okužbe povzročajo kronične okvare zdravja, ki jih zdaj poznamo pod imenom ‘dolgi covid’, najverjetneje tudi v prihodnje ne bomo veseli, če se bomo vsako zimo okužili in se bomo vsako jesen cepili. Če nevarnosti ob ponovnih okužbah ne bo, pa bo to še boljši scenarij in bomo epidemijo covida-19 prepustili zgodovinskim učbenikom. Vendar je to, vsaj za ranljive starejše in kronične bolnike, manj verjetno,” napoveduje imunolog.

Ob tem poudarja, da je z imunološkega vidika proti omikronu še vedno daleč najbolj nujno osnovno cepljenje. “To poleg razmeroma slabo učinkovitih protiteles ustvari tudi dolgoživeče spominske celice T. Spominske celice nato živijo še več kot eno leto in so zmožne hitrega odzivanja na zelo široko pahljačo tarč virusnega proteina S – mnoge med njimi so skupne omikronu in originalnemu, vuhanskemu virusu.”

Ihan še pričakuje, da bo poživitveni odmerek cepiva verjetno sčasoma prešel v redno shemo cepljenja. Zaščita, ki jo vzpostavi poživitveni odmerek, se namreč kvalitativno približa imunosti, ki nastane po naravni okužbi. “Kot kaže, pri tretjem odmerku ne gre le za to, da spominske celice spodbudimo k tvorbi več protiteles, ampak nastanejo tudi bolj raznolike spominske celice, ki lahko širše zaščitijo tudi proti novim različicam virusa, po drugi strani pa nastanejo tudi protitelesa, ki se trdneje vežejo na novo različico virusa.”

Nadaljnji odmerki cepiva pa, kot kaže, samo povečajo koncentracijo protiteles, ki nato hitro upade, zato četrti in nadaljnji odmerki niso smiselni, ampak je bolj smiselno bolje pripraviti cepivo za aktualno različico, še pravi Ihan.

O razlogih za to, da bi se morali, čeprav omikron povzroča blažji potek bolezni kot prejšnje različice, izogibati možnosti okužbe, lahko preberete v članku Zakaj bi se še vedno morali izogibati omikronu.

Primerjave z gripo

Vsako leto smo imeli sezono gripe, toda na večino ljudi ta ni vplivala, saj zaradi nje nismo omejevali življenja. Kdaj bomo lahko imeli enak odnos do koronavirusa? Najpomembnejše so številke hospitalizacij, saj je od obremenjenosti zdravstvenega sistema odvisno vse ostalo.

Zaradi gripe je bilo vsako leto hospitaliziranih okrog tisoč ljudi, zaradi covida pa doslej že več kot 26 tisoč. V letu 2021 je bilo ob vseh zapiranjih, pogoju PCT in cepljenju, ki so bistveno omejili širjenje virusa, zaradi covida hospitaliziranih 15-krat več ljudi kot kadarkoli zaradi gripe.

pandemija endemija gripa covid

Ključno vprašanje je torej, kakšen pritisk na bolnišnice bo v naslednjih tednih pomenil omikron. Glede na izkušnje iz Južne Afrike in Združenega kraljestva Ema ocenjuje, da je tveganje za hospitalizacijo pri različici omikron med tretjino in polovico tistega, ki ga predstavlja različica delta. Ob izjemno velikem številu okuženih tako tudi omikron pomeni precejšen pritisk na bolnišnice, kar že kažejo podatki iz držav, ki jih je omikronski val zajel pred Slovenijo.

Foto : N1
Komentari

Vaš komentar