Koronski dodatki: razkrivamo podatke iz analize prvega vala

Koronavirus 16. Jul. 202108:00 > 16:003 komentarji
Delite:
Medicinske sestre
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Analiza koronskih dodatkov v prvem valu epidemije, ki smo jo pridobili neuradno, vsebuje veliko zanimivih informacij. V nekaterih delih javnega sektorja so bili precej bolj radodarni kot drugod.

Neuradno smo pridobili osnutek analize izplačil tako imenovanih koronskih dodatkov v prvem valu epidemije. Pripravilo ga je ministrstvo za javno upravo, a v sredo so se predstavniki ministrstva s sindikati dogovorili, da bodo osnutek še dopolnili. Obravnavo bodo nadaljevali jeseni.

Analiza potrjuje, da so najvišje zneske dodatkov prejeli v bolnišnicah, vsebuje pa tudi nekaj bolj presenetljivih podatkov.

Visoki zneski

Skupno je bilo v prvem valu, torej od 12. marca 2020 do 31. maja 2020, za oba koronska dodatka izplačanih slabih 137 milijonov evrov. Od tega slabih 108 milijonov evrov za dodatek za delo v rizičnih razmerah in slabih 29 milijonov evrov za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

Slika-dodatki-analiza
Foto : N1

Vsaj enega od koronskih dodatkov je prejelo 121.047 javnih uslužbencev ali 66 odstotkov vseh. Dodatki so bili izplačani v 1.178 proračunskih uporabnikih, kar pomeni, da v skoraj 700 proračunskih porabnikih nihče od zaposlenih ni prejel nobenega koronskega dodatka.

Slika-dodatki2-analiza
Foto : N1

Povprečni znesek obeh dodatkov na zaposlenega je bil 1.130 evrov. Od tega 977 evrov na zaposlenega za dodatek za rizične razmere ter 397 evrov za dodatek za nevarnost in obremenitve. Pri teh zneskih ne gre za mesečna izplačila, ampak za izplačila za celotno obdobje prvega vala epidemije. Torej za dva meseca in pol, od sredine marca lani do konca maja lani. Enako velja za druge zneske v analizi, ki jih navajamo v članku.

Slika3-dodatki-analiza
Foto : N1

Najvišji povprečni znesek dodatkov, 3.903 evre na prejemnika, so dobili zdravniki. Vsaj enega od dodatkov je prejelo 6.024 zdravnikov in zobozdravnikov ali 87 odstotkov vseh.

Tudi lestvico desetih oseb, ki so prejele najvišje zneske dodatkov, sestavljajo skoraj izključno zdravniki. Največ dodatkov v prvem valu je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra, ki je tudi asistent na medicinski fakulteti. Dobil naj bi 23.232 evrov. Na drugem mestu je zdravnik s Klinike Golnik, ki naj bi prejel 16.518 evrov. Edina na tej lestvici, ki ni zdravnica, je Sonja Jurečič, namestnica direktorice Doma starejših občanov (DSO) Novo mesto. Prejela je 13.518 evrov in se uvrstila na deseto mesto med prejemniki vseh dodatkov.

Tabela8-analiza-dodatki
Foto : N1

Nadomeščala direktorico in vodjo zdravstvene nege

“V obdobju pandemije je Sonja Jurečič tako rekoč opravljala naloge zaposlenih, ki so ključni pri vodenju celotnega doma,” so nam pojasnili na DSO Novo mesto. V določenem obdobju je nadomeščala tako odsotno direktorico doma kot vodjo zdravstvene nege, so navedli. “V tistem trenutku in dani situaciji ni bilo moč razpolagati s strokovnimi kadri, katerim bi se naloge lahko razdelile,” so navedli ter dodali, da je njihov dom eden največjih domov v Sloveniji. V njem je 355 stanovalcev, ima pa več kot 230 zaposlenih. “Zelo obsežna je tudi terenska služba, ki skrbi za več kot 300 uporabnikov na terenu,” so še poudarili.

Teh 13.518 evrov je Sonja Jurečič prejela za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Na lestvici oseb z najvišjim izplačilom tega dodatka je zasedla prvo mesto. Preostali so še direktorji petih bolnišnic, dva direktorja zdravstvenih domov – eden od njiju je tudi zdravnik – ter namestnica direktorice DSO Metlika, kjer so se spoprijemali s prvim večjim izbruhom. 

tabela10-analiza-dodatki
Foto : N1

Iz kranjske porodnišnice, ki jo vodi Marko Breznik, so nam sporočili, da nihče v nobenem mesecu ni prejel 10.179 evrov dodatka za nevarnost in obremenitve. Na dodatno pripombo, da je znesek v tabeli seštevek dodatkov za celoten prvi val epidemije, torej za dva meseca in pol, niso odgovorili.

DSO Metlika je bila prva ustanova pri nas, ki se je srečala s koronavirusom, in sicer že teden dni pred razglasitvijo epidemije, je poudarila direktorica doma Irena Lozar. “Vodstveno osebje je  usklajevalo, raziskovalo in narekovalo nova navodila, ki so se nenehno spreminjala in prihajala iz več virov ter na delovnem mestu dnevno ostajalo bistveno dlje od običajnega delovnika,” je navedla. Njena namestnica Jerneja Šterk je bila v marcu, aprilu in maju v domu prisotna skupno 628 ur.

Dodatki po poklicnih skupinah: policisti pred medicinskimi sestrami

Tabela14-analiza-dodatki
Foto : N1

Za zdravniki so najvišji povprečni znesek dodatkov prejeli farmacevtski delavci, 2.224 evrov na prejemnika dodatkov. Vsaj enega od dodatkov je prejelo 1.749 farmacevtskih delavcev ali 92 odstotkov.

Za njimi so policisti s 2.172 evrov koronskih dodatkov na policista. Prehiteli so tudi medicinske sestre, ki so povprečno prejele 2.040 evrov. Na petem mestu je bila skupina “ravnatelji, direktorji, tajniki” s 1.970 evrov.

Vsaj enega od dodatkov je prejelo 96 odstotkov policistov, s čimer se je ta poklicna skupina uvrstila na drugo mesto. Pogostejši so bili koronski dodatki samo še med vojaki, ki so policiste prehiteli za odstotno točko. Zelo pogosti so bili dodatki tudi na finančni upravi (Furs) in zavodu za zaposlovanje (ZRSZ).

So pa vojaki ter zaposleni na finančni upravi oziroma zavodu za zaposlovanje prejeli mnogo nižje zneske dodatkov od policistov. Povprečen znesek dodatkov v vojski je bil 746 evrov, na ZRSZ 639 evrov, na Fursu pa 416 evrov na zaposlenega. Še manj so dobili profesorji, učitelji in vzgojitelji. V vzgoji in izobraževanju so bili dodatki tudi relativno redki.

V zgornji tabeli je tudi podatek, da so dodatek za nevarnost in obremenitve prejeli trije vladni funkcionarji. Eden od njih je nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič, ki je lani za marec in april skupno prejel okoli 3.000 evrov bruto. Predalič je bil v tistem obdobju prekomerno obremenjen in nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje, so avgusta pojasnili v generalnem sekretariatu vlade.

Ponekod dodatek dobil samo eden

Zanimivi so tudi podatki o proračunskih uporabnikih z najvišjimi povprečnimi zneski dodatkov na prejemnika dodatkov. Med desetimi porabniki z najvišjim povprečnim zneskom dodatka za rizične razmere je šest zdravstvenih domov, kranjska porodnišnica, gasilsko-reševalni center Ajdovščina, zavod za transfuzijsko medicino ter mariborski klinični center.

Tabela5-dodatek-analiza
Foto : N1

Še bolj zanimiva je lestvica proračunskih porabnikov z desetimi najvišjimi povprečnimi zneski dodatka za nevarnost in posebne obremenitve. Drugače od zgornje tabele ta tabela vključuje tudi porabnike, kjer je dodatek prejel majhen delež zaposlenih. Tako je na njej osem porabnikov, kjer so dodatek izplačali samo enemu ali dvema zaposlenima.

Tabela7-dodatki-analiza
Foto : N1

Z občine Vransko nam niso sporočili, kdo je prejel ta dodatek, pojasnili pa so, da je bil izplačan v 70 odstotkih prejemnikove osnovne plače. “Zaposlena oseba je bila nadpovprečno obremenjena in izpostavljena tveganju za svoje zdravje zaradi obvladovanja epidemije,” so navedli in našteli, da je ta oseba delala v štabu civilne zaščite, koordinirala nabavo in razdeljevanje zaščitnih sredstev in opreme, dnevno spremljala razmere na terenu in koordinirala sprejemanje lokalnih predpisov. “Ostali zaposleni dodatka niso prejemali, ker so bili zaradi zmanjšanja tveganja za okužbo razporejeni na delo od doma,” so dodali.

Na občini Dolenjske Toplice sta dodatek v višini 100 odstotkov osnovne plače prejela župan Franc Vovk in direktorica občinske uprave Nataša Šterk. Bila sta nadpovprečno obremenjena in tudi izpostavljena tveganju, saj sta, kot je naštela Nataša Šterk, organizirala delo civilne zaščite, se odzivala na vsakodnevne okoliščine, bila stalno razpoložljiva, dajala sta pojasnila in odgovore občanom … “Izpostavljamo, da kakšnih podrobnejših navodil glede obračuna dodatka s strani ministrstva nismo prejeli,” je zapisala. Ostali zaposleni so prejemali dodatek za delo v rizičnih razmerah, do katerega župan in direktorica občinske uprave nista bila upravičena, je dodala.

Na osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju je dodatek za nevarnost in obremenitve prejela ravnateljica Dušanka Mihalič Mali. V telefonskem klicu je pojasnila, da ima zaradi dolge delovne dobe – kmalu bo vstopila v 40. leto dela – visoko osnovno plačo. Poudarila je tudi, da je bila do koronskega dodatka za nevarnost in obremenitve upravičena samo v prvem valu. Do dodatka za rizične razmere pa tudi v prvem valu ne. So pa ta dodatek prejemali drugi zaposleni, marca lani ga je prejelo osem, aprila lani pa 16 zaposlenih. “Epidemija je prinesla veliko sprememb in soočanja z novimi situacijami tako v izvrševanju varstva in izobraževanja kot v izvrševanju izplačil nadomestil (čakanje na delo, delo na domu …) in dodatkov. Zavod je posloval v izrednih razmerah, šola je zagotavljala tudi tople obroke za učence in dijake,” so še dodali na šoli v pisnem odgovoru.

Direktorica CSD Dolenjska – Bela krajina Irena Kralj je pojasnila, da so kadrovsko podhranjeni, zato so tudi med epidemijo delali skoraj vsi. “Izvajamo pomoč na domu, veliko pa smo tudi v romskih naseljih, zato so imeli zaposleni veliko stikov z ljudmi,” je dejala.

Na uradu za oskrbo migrantov je dodatek za nevarnost in posebne obremenitve prejela direktorica Katarina Štrukelj. Poleg tega, da je bila zaradi epidemije preobremenjena, je bila zaradi velikega števila nastanjenih oseb v Azilnem domu nadpovprečno izpostavljena tveganju za svoje zdravje, so nam pojasnili na uradu. “Ker je bil vodja sektorja za integracijo odsoten, je dnevno prihajala v stik z osebami s priznano mednarodno zaščito, koordiniranje zdravstvene oskrbe in iskanje ter zagotavljanje dodatnih kapacitet za izvajanje izolacije,” so zapisali.

Na ministrstvu pozdravljajo revizijo računskega sodišča

“Razumem, da se marsikomu zdijo zneski zelo visoki, a poskusimo se spomniti, kakšne so bile razmere lani spomladi in kako malo smo vedeli o virusu,” je dejal Peter Pogačar z ministrstva za javno upravo (na fotografiji). Dejstvo, da je bilo največ dodatkov izplačanih v zdravstvu, socialnemu varstvu ter policiji, ki je skrbela za javni red in mir, pa po njegovem kaže, da so bili vendarle pravilno usmerjeni.

Peter Pogačar
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Sindikati so že od lanske pomladi zelo kritični do načina odločanja o dodatkih. Ker so imeli predstojniki organov zelo veliko svobodo, je prihajalo do arbitrarnega odločanja in zelo velikih razlik med delavci, ki so delali enako delo, so trdili sindikati. To so opazili tudi inšpektorji za javno upravo.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za STA povedal, da analiza potrjuje “strahotno velike razlike” med posameznimi deli javnega sektorja in med istovrstnimi zavodi. Obenem pa analiza zaradi pomanjkanja podatkov ni dovolj natančna, so opozorili drugi. “Na žalost ni podatkov o deležu delovnega časa, za katerega so zaposleni dobivali dodatke,” je dejala Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva.

“Res je, da so imeli predstojniki zelo velike pristojnosti, a imajo tudi odgovornost za zakonito poslovanje,” je povedal Pogačar. Konkretnih izplačil posamezni poklicni skupini, proračunskemu porabniku ali osebi Pogačar ni želel komentirati, saj ne pozna podrobnosti. Pozdravil pa je revizijo izplačevanja dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, ki jo je računsko sodišče že začelo izvajati. “Ta revizija je prava pot in pristojnost računskega sodišča je jasna, saj gre pri dodatkih za neposreden proračunski vir financiranja.”

Zapletena ureditev

Ureditev dodatnega plačila za delo v času prvega vala epidemije je bila nekoliko zapletena. Premier Janez Janša je po prevzemu mandata napovedal, da bodo nekateri dobili dvojno plačo, a dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki je že obstajal v kolektivni pogodbi za javni sektor (11. odstavek 39. člena), se lahko izplača največ v višini 65 odstotkov plače, poleg tega do njega niso upravičeni funkcionarji in direktorji. Vlada je nato v prvem protikoronskem paketu (PKP) sprejela nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve (71. člen), do katerega so bili upravičeni tudi funkcionarji in direktorji. Znesek tega dodatka je lahko po zakonu dosegel 100 odstotkov plače, vendar tudi seštevek tega dodatka in dodatka iz kolektivne pogodbe ni smel preseči 100 odstotkov plače.

Javni uslužbenci so si torej lahko v prvem valu s koronskim dodatkom iz PKP oziroma z dvema dodatkoma podvojili osnovno plačo. Po vsebini se dodatka razlikujeta predvsem v tem, da dodatek iz PKP, ki je veljal samo v prvem valu epidemije, ni bil vezan na tveganje oziroma nevarnost, ampak je bil lahko izplačan tudi za posebne obremenitve.

Proračun je dodatek iz kolektivne pogodbe financiral neomejeno, za proračunski denar za dodatek iz PKP pa je vlada porabnikom vnaprej postavila okvire. S tem je dejansko spodbujala čim višje izplačevanje dodatka iz kolektivne pogodbe.

Številni izpostavljeni in obremenjeni javni uslužbenci so tako prejeli dodatek iz kolektivne pogodbe v višini 65 odstotkov in dodatek iz PKP v višini 35 odstotkov. Zato so si takšno omejitev (največ 35 odstotkov plače) pri dodatku iz PKP postavili tudi številni funkcionarji in direktorji, čeprav bi si po zakonu lahko izplačali veliko več in čeprav do dodatka iz kolektivne pogodbe niso bili upravičeni. Nekateri pa si izplačali višji dodatek, kar je zdaj potrdila analiza ministrstva za javno upravo.

V drugem valu, ki se je uradno začel oktobra lani in končal sredi junija, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ni bilo več. Je pa ministrstvo za finance za mesece od oktobra lani do vključno aprila letos prejelo za 538 milijonov evrov zahtevkov za dodatke za delo v rizičnih razmerah. Ponekod pa so odsotnost dodatka iz PKP v drugem valu “nadomestili” z visokimi izplačili dodatka za stalno pripravljenost.

Komentari

Vaš komentar