Slovenija je v Evropski uniji med državami s slabšo precepljenostjo, velike pa so tudi razlike po državi. Največji delež cepljenih imajo v Kranjski Gori, v primerjavi s sosednjimi občinami v Avstriji in Italiji pa je ta še vedno majhen. Precej slabši je odstotek precepljenosti na vzhodu države. A tu pravijo, da se je veliko ljudi cepilo v Avstriji, zato domača statistika ni pravilna.
V Sloveniji je proti covidu-19 polno cepljenih 54 odstotkov prebivalcev (z enim odmerkom je cepljenih 58 odstotkov ljudi). To je precej pod povprečjem Evropske unije, kjer je cepljenih 65,4 odstotka prebivalcev.
Višjo precepljenost, čeprav še vedno eno najnižjih med zahodnimi državami, imajo tudi Avstrijci (69,3 odstotka z enim odmerkom in 64,1 polno cepljenih). Danes so tam uvedli lockdown, ki bo s številnimi omejitvami veljal vse do 12. decembra.
Med sosednjimi državami ima najvišjo precepljenost Italija – 72,9 odstotka prebivalstva, na Madžarskem je cepljenih 58,8 odstotka ljudi, na Hrvaškem pa 46 odstotkov, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Velike razlike so tudi v Sloveniji. Največ cepljenih je v občini Kranjska Gora, kjer je prvi odmerek cepiva prejelo 67,9 odstotka prebivalcev, polno cepljenih pa je 64,1.
“Ljudje se zavedajo, da morajo biti zaščiteni”
Kranjskogorski župan Janez Hrovat je za N1 povedal, da ta uspeh pripisujejo predvsem temu, da občina leži na frekventni poziciji. “Ljudje se že od vsega začetka zavedajo, da morajo biti zaradi ljudi, ki potujejo skozi našo občino in se tu mudijo na dopustih in počitnicah, zaščiteni,” pravi. Občani so se po njegovih besedah tudi ustrašili Italije in dogajanja tam lani.
Več podatkov o precepljenosti posameznih regij in občin najdete na spletnih straneh NIJZ.
NIJZ
Za Slovenijo visoko, v primerjavi s sosedi nizko
Predvsem pa je po županovih besedah pomembno, da je starejša populacija dobro precepljena, 90–95-odstotno. Kot pravi, so upokojenci in invalidi, torej društva, ki združujejo starejšo populacijo, zadevo vzeli resno, in v dogovoru z njim cepljenje speljali, “kot je treba”.
Tudi zaradi visoke precepljenosti starejših je občina Kranjska Gora najbolj precepljena v Sloveniji, dodaja Hrovat. Ob tem opozarja, da je odstotek precepljenosti za Slovenijo res visok, da pa je bilo v Trbižu, sosednji občini, že pred tremi tedni precepljenih 85 odstotkov prebivalcev. V regiji treh dežel ni odstotek precepljenosti nič posebnega, pravi.
PROFIMEDIA
Zaradi visoke precepljenosti pri starejših tudi v zaostrenih razmerah v Kranjski Gori v tej skupini ne opažajo večjih zapletov. Imajo pa po županovih besedah nekaj hujših primerov na račun necepljenih posameznikov iz srednje in mlajše generacije. Dve sicer zdravi osebi srednjih let, ki sta bili necepljeni, pa sta boj z virusom tudi izgubili.
Cepili so se v Avstriji, statistika NIJZ jih ne zajema
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je precepljenost najslabša v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Kot kažejo podatki, je polno cepljenih le 38,4 odstotka ljudi (z enim odmerkom 44,1).
Županja Darja Vudler Berlak je povedala, da v to statistiko NIJZ niso zajeti tisti, ki so se cepili v tujini, na primer v Avstriji. “V severovzhodni Sloveniji veliko ljudi migrira, in osebno vem, da so se nekateri cepili v Avstriji,” pravi. Na NIJZ tega podatka ne vodijo, zato pravih ocen o precepljenosti nimajo, dodaja županja.
Ker pa so zelo mala občina, ki ima le 1.187 prebivalcev, bi se statistika dvignila že, če bi se cepila le peščica ljudi. Darja Vudler Berlak tudi pravi, da je prav to morda razlog za nizko precepljenost na severovzhodu Slovenije. Tu namreč živi veliko dnevnih migrantov in “ti so imeli možnost, da se cepijo v Avstriji, in nekateri so se”.
NIJZ: V slovenski sistem vključeni le cepljeni v Sloveniji
Na NIJZ pravijo, da so v interaktivni prikaz cepljenja vključene osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim začasnim in/ali stalnim prebivališčem v Sloveniji in so bile cepljene v Sloveniji. Za izračun deleža precepljenosti pa so uporabljeni podatki o prebivalcih Slovenije razvrščeni glede na običajno prebivališče.
Dodajajo, da podatkov o cepljenih v tujini ni mogoče posredovati v slovenski sistem – eRCO (Elektronski register cepljenih oseb) in CRPP (Centralni register podatkov o pacientih). “Zaradi zagotavljanja kakovosti podatkov je mogoče v ta sistem posredovati le cepljenja s cepivi, ki imajo dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji izdanega od ustreznih institucij,” pojasnjujejo na NIJZ.
Na NIJZ prav tako ne zbirajo podatkov, koliko slovenskih državljanov je bilo cepljenih v tujini. “Zdravstveni registri med državami med seboj niso povezani – gre za občutljive osebne zdravstvene podatke, do katerih dostopajo le pooblaščene osebe. V praksi to pomeni, da tuji izvajalci zdravstvenih storitev ne morejo vnašati podatkov v slovenske zdravstvene registre in obratno. Vsaka država izdaja potrdila o cepljenju za cepljenja opravljena v državi. Torej Slovenija za cepljenja v Sloveniji,” dodajajo.
Osebe, ki so se z enim odmerkom cepile v tujini, z ostalimi odmerki pa v Sloveniji (cepljenja v Sloveniji so zavedena v slovenskem eRCO), pridobijo tudi slovensko DCP za cepljenje opravljeno v Sloveniji. Pri osebah, polno cepljenih v tujini, so cepljenja zavedena v registrih držav, v katerih so se cepile. Tujci, ki prebivajo pri nas in imajo začasno EMŠO številko ali ZZZS številko obveznega zavarovanja, lahko pridobijo EU DCP. Če oseba teh identifikatorjev nima, vpis v evidenco cepljenja ni mogoč. Če EU DCP potrdila ne morejo pridobiti zaradi manjkajočih identifikatorjev (EMŠO ali ZZZS), opravljeno cepljenje izkazujejo s potrdilom izvajalca, ki je cepljenje opravil, še pravijo na NIJZ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!