V vrsti pred cepilnim centrom: “Zdaj imam mir za nekaj časa”

Koronavirus 14. Sep. 202116:58 > 15. Sep. 2021 06:37
Delite:

Pred cepilnimi centri po državi se vijejo vrste ljudi. "Cepil sem se, ker želim zaščititi sebe in druge, pa tudi da bom imel dostop do vseh storitev," nam je povedal gospod, ki se je pred jutrišnjo razširitvijo pogoja PCT odločil za cepljenje.

Od srede se raba pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) širi na skoraj vse storitve. Ob dobri razpoložljivosti cepiv v teh dneh marsikdo razmišlja o cepljenju, saj bi si tako zagotovil dostop do večine storitev. Ali se bodo cepili z namenom zajezitve epidemije ali zgolj zaradi novega odloka, smo vprašali čakajoče na dveh cepilnih točkah v Ljubljani.

Pred cepilnim mestom na Metelkovi ulici je nekaj po deveti uri na svoj odmerek čakalo že veliko ljudi. Nekateri so prišli po prvega. Mlajši gospod, ki ga je k cepljenju spodbudil novi odlok, je dejal, da se je za cepljenje odločil zaradi pogoja PCT. “Nobenega drugega razloga za to nimam,” je ob tem dodal.

Iz istega razloga se je za cepljenje odločil tudi gospod srednjih let. “Vse se bo zaprlo, ne vem niti, ali bom lahko šel na avtobus, če se ne bom cepil. Zdaj imam mir za nekaj časa,” je povedal za N1.

“Treba je biti solidaren in preprečiti, da bodo oboleli še drugi”

Cepilnega centra pa niso obiskali samo tisti, ki želijo zadostiti novim pogojem. Gospa, ki je prišla po tretji odmerek, je denimo poudarila solidarnost med ljudmi. “Treba je biti solidaren in preprečiti, da bodo oboleli še drugi, ki so morda bolj ranljivi kot jaz.”

Tudi ob cepilni točki pred ljubljanskim kliničnim centrom je na cepljenje vseskozi čakalo veliko ljudi. Večina je na cepljenje prišla tako zaradi novih omejitev kot zaradi želje po samozaščiti. “Cepil sem se, ker želim zaščititi sebe in druge, pa tudi da bom imel dostop do vseh storitev,” je svojo odločitev komentiral starejši gospod.

Po zadnjih podatkih NIJZ je z enim odmerkom cepljenih 1.032.462 Slovencev, polno cepljeni pa 939.403. Slovenija je glede na delež cepljenih pri dnu držav Evropske unije. Nižja precepljenost je le v Bolgariji, Romuniji, Latviji ter na Hrvaškem in Slovaškem.