V dobrem letu dni, odkar so na voljo hitri testi za zaznavanje okužbe s koronavirusom, smo jih v Sloveniji opravili več kot devet milijonov. Zanimanje za testiranje se je močno povečalo, odkar od začetka novembra stroške znova krije proračun, za uporabnike pa so brezplačni. Tedensko opravimo po skoraj pol milijona testov, kar je trikrat več kot prej. Veliko je tudi povpraševanje po zdravstvenih delavcih, ki teste opravljajo. Za stroške hitrega testiranja smo doslej iz proračuna plačali 79 milijonov evrov.
Testiranje s hitrimi antigenskimi testi trenutno opravlja nekaj več kot 700 izvajalcev. Med njimi so praktično vsi zdravstveni domovi in koncesionarji, kjer je testiranje za uporabnike brezplačno, pa tudi 138 zasebnikov, ki za storitev ne smejo zaračunati več kot 7 evrov.
Od 8. novembra velja vladni odlok, po katerem je testiranje za uporabnike znova brezplačno. Za tak režim so si prizadevali tudi epidemiologi in, kot kaže, je finančni vidik za uporabnike ključen. V prvem tednu novembra je bilo opravljenih dobrih 156 tisoč hitrih testiranj, prejšnji teden pa kar trikrat toliko, 473 tisoč, kažejo podatki Sledilnika.
“Srce me je bolelo, ko sem gledal, kako se jemljejo brisi”
Bris nosnega dela žrela je velika večina prebivalcev do danes že izkusila, saj je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje od marca 2020 opravljenih več kot 9 milijonov hitrih in skoraj dva milijona PCR-testov. Ločeno od tega hitro testiranje za svoje zaposlene opravljajo tudi v številnih podjetjih. Ob tako velikem povpraševanju se postavlja vprašanje ponudbe usposobljenih zdravstvenih delavcev, ki jih v času epidemije že tako primanjkuje.
Medtem ko je v času koronavirusa jemanje brisov iz nosu postalo vsakodnevna praksa, je bil pred epidemijo to redek postopek, s katerim so preverjali prisotnost virusov pri nekaterih hudo bolnih pacientih v bolnišnicah. To delo je opravljalo in bilo zanj usposobljeno le med 50 in 90 ljudi v Sloveniji, je nedavno na zaslišanju v parlamentu povedal dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. “Drugim, na primer družinskim zdravnikom in ostalim specialistom, ni bilo treba znati delati tega, kar danes delajo za vsakim vogalom. Srce me je bolelo, ko sem na televiziji gledal, kako se jemljejo brisi. To ne sme boleti, to ni boleč postopek. Danes imamo na stotine ljudi, ki jemljejo brise. Ne vem, ali so imeli ustrezno izobraževanje ali ne, bojim se, da marsikdo od njih ne,” je dejal Petrovec in dodal, da “kljub temu da je to videti enostavno, v resnici ni enostavno.”
Pojasnil je, da so v njihovem laboratoriju ugotovili primere kontaminacij, ki so nastale na odvzemnih mestih. Verjetno zaradi neustreznega postopka, na primer zato, ker si zdravstveni delavec ni zamenjal rokavic in je zato virus prenesel z enega testa na drugega.
Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da mora imeti kader, ki jemlje brise, ustrezne kompetence. “Posebej je bilo vedno opredeljeno, da je za odvzem brisa iz nosno-žrelnega prostora (bris nazofarinksa) potrebna ustrezna strokovna usposobljenost. Tega ne morejo početi vsi zdravstveni delavci. Tako strokovno usposobljenost imajo zdravniki, zobozdravniki, diplomirane medicinske sestre in tudi nekateri drugi zdravstveni delavci.”
Ko smo o njihovi izobrazbi spraševali na terenu, so nam na vseh odvzemnih mestih odgovorili, da so vsi “iz zdravstvenih vod”. V ljubljanskem zdravstvenem domu pravijo, da testiranje izvajajo zdravniki in medicinske sestre, ki so kompetence pridobili že med rednim izobraževanjem, od začetka epidemije pa so zanje dodatno organizirali usposabljanja za jemanje brisov v njihovem simulacijskem centru. V mariborskem zdravstvenem domu pravijo podobno, poleg zdravnikov in medicinskih sester jemljejo brise tudi laboratorijski tehniki. V zdravstvenih domovih na Gorenjskem pa to delajo samo medicinske sestre.
V Medicinskem centru Ljubljana, ki ima koncesijo, pa to delo opravljajo tudi študenti medicine in zdravstvene nege. “Vse osebje je strokovno usposobljeno za pripravo pacienta, pravilni odvzem brisa nazofarinksa in nazalnega testa, pravilno uporabo zaščitne opreme in ustrezno rokovanje z odvzetimi vzorci v skladu z medicinsko prakso,” so zapisali.
Ministrstvo za zdravje je za hitre teste izvajalcem v letu 2020 izplačalo 3.587.132 evrov, v letu 2021 pa 75.812.515 evrov.
Kako se pravilno odvzame bris?
Vsi izvajalci HAG testiranja, tudi zasebniki, morajo uporabiti enega od odobrenih testov z evropskega seznama. Na njem so sicer tudi sporni testi, ki jih je dobavil Majbert Pharm (testi ‘Shenzen Ultra-Diagnostics Biotec Co., Ltd’), saj se na seznam EU uvrstijo vsi testi, ki jih verificirajo v eni od držav članic. Teste Majbert Pharma pa so, kot vemo, verificirali v laboratoriju Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Prav včeraj so policisti v tem primeru preiskovali sume zlorabe položaja in oškodovanja javnih sredstev za približno 1,2 milijona evrov.
Pri vsakem od testov s seznama je zapisano, ali se bris jemlje iz nosno-žrelnega dela (nazofarinksa), nosu, ustnega dela žrela ali grla. Odvisno od tega se uporablja tudi različne paličice. Medtem ko se bris nosno-žrelnega dela opravi do 7 centimetrov globoko, se bris nosu opravi 1 do 2 centimetra globoko v nosnici. Tak odvzem je predviden tudi pri kompletih za samotestiranje, ki jih med drugim uporabljajo šolarji.
In kako je način jemanja brisa povezan z zanesljivostjo rezultata? “Rezultati med brisom sprednjega dela nosu in brisom nazofarinksa so primerljivi,” pravi dr. Viktorija Tomič, mikrobiologinja s Klinike Golnik in vodja strokovne skupine za hitre teste. Iztok Štrumbelj, mikrobiolog v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano pa pravi, da je prednost testov za samotestiranje v tem, da jih lahko naredimo sami, doma, in s tem dosežemo več ljudi v populaciji. “Testi za samotestiranje niso bolj občutljivi, pravzaprav je pri jemanju brisa iz nosu pričakovati nekoliko manjšo občutljivost kot pri brisu iz nosno-žrelnega prostora.”
Razlika med testi je postala manj bistvena v obdobju različice delta, saj okuženi proizvajajo tako veliko količino virusa, da jo zaznajo tako eni kot drugi testi. Organizacija FIND, ki skrbi za pospešeno diagnostiko covida-19 za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) je po hitri presoji obstoječih podatkov ocenila, da tudi pri različici omikron (B.1.1.529) točnost tako PCR kot HAG testov ni zmanjšana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!