V Evropi gradijo polotok za 35.000 ljudi: kakšna bo njegova vloga v prihodnosti?

Danska v Baltskem morju gradi enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini države, in sicer umetni polotok, katerega kamniti nasipi se bodo raztezali v dolžini 8,6 kilometra.

Gre za projekt Lynetteholm, za katerega bodo porabili kar 80 milijonov ton zemlje, izkopane z drugih gradbišč okoli danske prestolnice, piše N1 BiH.

Danski parlament je junija 2021 z veliko večino podprl projekt, nakar so se gradbena dela začela konec leta 2022, prvi del polotoka pa je bil dokončan dve leti pozneje. Poleti 2025 je nato druga faza gradnje presegla polovico načrtovanega obsega, medtem ko so ob nastajajoči obali postavili kilometre kamnitih nasipov.

Za gradnjo projekta s površino 275 hektarjev uporabljajo odvečno zemljo z gradbišč v okolici prestolnice, ki bi sicer končala med odpadki. Na območju naj bi v prihodnjih desetletjih zraslo popolnoma novo urbano naselje s stanovanji, poslovnimi območji in sodobno infrastrukturo.

Gradnjo vodi javno podjetje By & Havn, ki upravlja pristanišče v Köbenhavnu, glavni izvajalec pa je dansko podjetje Per Aarsleff A/S. Skupna vrednost naložbe je ocenjena na približno 2,7 milijarde evrov oziroma 20 milijard danskih kron. Finančni model temelji na prihodnji prodaji zemljišč in nepremičnin, ko bo polotok pripravljen na razvoj.

Kot kažejo ocene, približno 350 tovornih vozil dnevno prevaža zemljo do gradbenega območja, kar med nekaterimi prebivalci povzroča nezadovoljstvo zaradi hrupa, gneče in onesnaževanja. Celotno zapolnjevanje terena bo trajalo skoraj tri desetletja, saj dokončanje pričakujejo šele okoli leta 2050.

Lynetteholm pa ni zasnovan zgolj kot novo stanovanjsko območje, ampak ima tudi pomembno zaščitno funkcijo. Danska se namreč v zadnjih letih spopada z vse večjim tveganjem zaradi neviht in dvigovanja morske gladine, zato bo območje služilo kot nekakšna pregrada, namenjena zaščiti starih delov danske prestolnice pred prihodnjimi poplavami. Po dostopnih podatkih naj bi se gladina Baltskega morja od začetka 20. stoletja dvignila za približno 17 centimetrov, piše Nova.rs.

Nekdanji danski premier in sedanji zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je že leta 2018 opozoril, da se prestolnica hitro širi in da mestu zmanjkuje prostora za razvoj. Prav zato je bil Lynetteholm predstavljen kot rešitev, ki obenem prinaša nova gradbena zemljišča in krepi podnebno varnost glavnega mesta. Projekt je zato tudi dobil podporo tako državnih kot lokalnih oblasti.

Po predvidenih načrtih bo polotok povezan s preostalim delom mesta z razširitvijo linije podzemne železnice, pa tudi z gradnjo pristaniškega predora med okrožjema Nordhavn in Refshaleoen. Urbanistični koncept razvijajo arhitekturni biroji COWI, Arkitema in Tredje Natur. Poleg nastanitve za približno 35.000 prebivalcev je predvideno še približno enako število delovnih mest.

Projekt deležen več kritik

Čeprav ima projekt na Danskem močno politično podporo, je zunaj meja države sprožil resne polemike. Okoljevarstvene organizacije so opozorile, da bi novi polotok lahko motil naravno kroženje slane in s kisikom bogate vode v Baltskem morju. Ocene kažejo, da bi se pretok lahko zmanjšal za približno 0,5 odstotka, kar se sprva zdi zanemarljivo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je Baltik izjemno občutljiv ekosistem.

Švedska je zato vložila uradne ugovore, pri čemer se je sklicevala na mednarodne sporazume o čezmejnih vplivih na okolje. Kritiki so Dansko obtožili, da pod krinko podnebne zaščite v resnici daje prednost urbanemu razvoju in interesom nepremičninskega trga.

Danske oblasti medtem trdijo, da dodatne presoje vplivov na okolje kažejo, da kakovost vode in obalni sistem v Köbenhavnu ne bosta resno ogrožena. Razprava o posledicah projekta zato še vedno traja, medtem ko se Lynetteholm počasi dviga iz Baltskega morja kot eden najbolj kontroverznih evropskih gradbenih podvigov tega stoletja, še piše Nova.rs.