Kaj morda mislite, da veste o naših kačah, pa ni res

Mnogim ljudem že misel na kače vzbuja nelagodje ali celo strah, ob srečanju večina pomisli na beg, nekateri pa žal pa tudi na to, da bi kačo čim hitreje usmrtili, prepričani, da jih bo sicer napadla in ugriznila.

"Kača nikoli ne napade človeka. Kača napade samo plen," je dejal strokovnjak za kače Griša Planinc, vodja projekta Kačofon, na novinarski konferenci strokovnjakov z Biotehniške fakultete (BF), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Herpetološkega društva.

Konferenco so pripravili tudi v luči nedavnega v javnosti precej odmevnega dogodka, ko je po več kot tridesetih letih v Sloveniji za posledicami modrasovega ugriza umrl človek. Šlo je za starejšo žensko.

Na konferenci je dr. Anamarija Žagar z NIB predstavila kače kot skupino živali, njihovo ekologijo (življenjsko okolje) in vrste ki jih najdemo v Sloveniji, mlada raziskovalka na BF Katja Konc je predstavila raziskavo o stališčih kmetov, ki se s kačami najpogosteje srečujejo, Griša Planinc pa je spregovoril o tem, kako ravnati ob srečanju s kačo in predstavil tudi projekt Kačofon.

Vsi trije pa so spregovorili tudi o prepričanjih, predsodkih in mitih v zvezi s kačami, ki še vedno vztrajajo med ljudmi in so pogosto razlog za strah in napačno ravnanje ob srečanju s temi plazilci.

Katera napačna prepričanja ali miti so med ljudmi najbolj pogosti?

Človeški strah pred kačami je prirojen. Ni res.

Napačno je prepričanje, da imamo ljudje prirojen strah pred kačami. "Strah pred kačami ni prirojen," je poudarila Katja Konc. "Majhni otroci se kač ne bojijo." Glavni razlog za človekov strah pred njimi so negativne informacije, ki jih prejemajo iz zgodb, filmov in drugod.

Strah pa je povezan tudi z neznanjem o kačah, njihovi biologiji in življenjskem okolju in njihovih navadah.

Kačam vročina prija. Ni res

Pogost mit je, da kačam vročina prija. To ni čisto res.

Kače se resnično "sončijo" pretežno v jutranjih in dopoldanskih urah od spomladi do jeseni.

Sončno toploto potrebujejo, da se zagrejejo, ker so hladnokrvne živali.

Vendar je tudi njim lahko prevroče in prevelike vročine ne prenesejo, zato iščejo hladnejša zatočišča, kot so grmovja, podrast, različne jame in dupline, razpoke pod skalami in podobno.

Ob hladnih in deževnih dnevih pa mirujejo (tudi pozimi ne hibernirajo), oziroma iščejo toplejša in suha zavetja.

Nekatere kače planejo proti človeku, da bi ga napadle. Ni res

Kača nikoli prva ne napade človeka, ampak želi pobegniti.

Tudi pripovedovanja o tem, da je kača "planila" proti človeku ali da bežečemu človeku sledi z namenom, da bi napadla, niso pravilna.

Kačin prvi odziv na srečanje s človekom je namreč pobeg.

"Navsezadnje kača dobro ve, da bo proti velikemu bitju, kot je človek, potegnila kratko," je dejal Griša Planinc. "Zato išče varno zavetje in včasih je to v smeri proti človeku."

Modrasu pravijo tudi poskok, ker skače. Ni res

Eden pogostih mitov, ki se tiče modrasa, naše največje in najbolj razširjene strupene kače, je, da lahko skače. Ljudje menijo, da je tudi zato dobil ime "poskok". A to ni res.

Kače v Sloveniji ne skačejo – preprosto zato, ker ne morejo.

Poleg tega modras sam od sebe oziroma namenoma ne napada ljudi, razloge smo zapisali zgoraj.

Obstaja tudi mit, da se modras skriva v vejah dreves ali grmovja, od koder skače na ljudi.

Nekatere vrste kač se včasih pred premočno vročino zatečejo na višja mesta, kot so na primer veje grmovja ali celo dreves, predvsem ob potokih ali rekah.

Verjetno je to kdaj bil tudi modras, ki je morda celo padel pred ali na koga in iz tega se je razvil mit.

Če pa že opazite kačo v drevesnih vejah, je to najverjetneje kobranka, če gre za drevo ob vodi, ali pa kakšen gož, ki res lahko pleza tudi na drevo, kjer išče ptičja gnezda - kot kaže spodnji posnetek, ki naj bi nastal na Vrhniki

Glasen pogovor prežene kače? Ni res

V nasprotju z nekaterimi prepričanji glasen pogovor kače ne bo pregnal. Preprosto zato, ker kače zvočnih frekvenc, ki jih proizvajamo z govorom, ne zaznavajo. Zelo dobro pa zaznavajo tresljaje in nizke frekvence.

Tako nas kače ne bodo slišale, bodo pa zaradi tresljajev, ki jih povzročamo s hojo ali tekom, vedele, da smo v bližini.

Bolj verjetno je, da bomo srečali strupeno kačo. Ni res

Ocen o tem, koliko je kač v Sloveniji, ni. Od 11-ih vrst kač, kolikor jih živi na območju naše države, pa so samo tri strupene. Že zato je bolj verjetno, da je kača, na katero ste naleteli, nestrupena.

"Če srečamo kačo, lahko gremo na izpadanje: 'ali je modras ali ni'," je povedal Planinc. "Večinoma srečamo nenevarne kače. Je pa v primeru, da je kača res strupena, večja verjetnost, da je to modras, ker je pri nas pač najbolj razširjena strupenjača."

Kako prepoznamo strupene kače? Skoraj vse so bolj čokate ("debele"), dolge do največ 1 metra in imajo na hrbtu značilen večinoma cikcakast vzorec. Imajo tudi suličasto oblikovano glavo in vse imajo navpične zenice. Modras ima tudi značilen rožiček na koncu zgornje čeljusti.

Dogaja pa se tudi, da nekatere vrste zamenjamo. Kot je pokazala raziskava med slovenskimi kmeti, narejena leta 2024, jih največ zamenjuje nestrupeno smokuljo z navadnim gadom, je povedala Katja Konc.

"S tema dvema vrstama je povezanih tudi največ negativnih čustev," je dejala.

So pa anketiranci (462 kmetov iz Pomurja in osrednje Slovenije), ki so se bolje odrezali na vprašanjih o poznavanju vrst in splošnem znanju o biologiji in ekologiji plazilcev, imeli bolj pozitivno mnenje o njih.

Možna pa je tudi zamenjava mačjeoke kače, ki je človeku nenevarna, s strupeno kačo, saj ima navpične zenice, trikotno glavo in cikcakast hrbtni vzorec. Vendar so te kače pri nas izredno redke, srečamo jih lahko recimo le v slovenski Istri.

Bolj vroče poletje pomeni več kač. Ni res

Nekateri ljudje menijo, da je v vročih poletjih več kač. "To je eden pogostih mitov," pravi Griša Planinc. Če na nekem območju v vročem poletju naletimo na več kač, to ni zaradi vročega poletja, pač pa je posledica preteklega obdobja.

Večina kač ima mladiče šele septembra. Poletne kače so tako večinoma kače iz preteklih obdobij, ki so bila zanje ugodna. "Letošnje kače recimo še nimajo mladičev, ali pa so ti zelo redki," je dejal.

Vse kače grizejo. Ni res

Poleg pobega kačina obrambna strategija vključuje tudi sikanje, širjenje vratu pri glavi ali hlinjenje smrti. S sikanjem kače opozarjajo, da smo se jim preveč približali.

Vrat širijo nekatere vrste zato, da bi bile podobne strupenim kačam, ki imajo bolj trikotno oblikovane glave ali da bi bile videti večje in nas tako prestrašile.

Nekatere kače pa se delajo mrtve ali pa izločajo smrdljive izločke, da bi tako sporočile, da so neužitne.

"Napad oziroma ugriz je zadnja možnost, ki jo bo kača izbrala," pravi dr. Žagar, "saj je ugriz prvotno namenjen plenjenju in prehranjevanju. Človeka pa kače ne vidijo kot plen."

Od slovenskih domorodnih kač se samo kobranka in belouška ne branita z ugrizom. "Če imamo opravka z njimi, to ni nič bolj nevarno, kot če bi srečali deževnika," pravi Planinc.

Strup mladih kač je manj strupen. Ni res

Strupene kače so s popolnim strupnim aparatom opremljene že "od malih nog" – takoj ko se izležejo.

"Mama kača ne skrbi za svoje mlade, ki se morajo takoj znajti in preživeti sami," pravi Griša Planinc. Zato tudi že takoj lovijo in zato morajo imeti pripravljen tudi strup, ki pa je prav tako strupen kot strup odrasle kače.

"Kačji strup ni namenjen ubijanju sovražnikov, ampak imobilizaciji plena," je povedala dr. Žagar. Kače namreč plen pogoltnejo v celoti, zato mora ta biti ob zaužitju seveda čim bolj pri miru.

"Kačji strup je specializiran glede na njihov plen. Če lovijo majhne sesalce, je najbolj učinkovit pri njih. Če so njihov plen druge živali, pa je prilagojen njim," je pojasnila.

"Kače kontrolirajo izločanje strupa," pa je povedal Planinc. Zato ni nujno, da bi ob ugrizu vedno prejeli poln odmerek.

Včasih se zgodi tudi tako imenovani suhi ugriz, ko strupena kača ugrizne, ne da bi pri tem izločila strup.

Obstajajo pa tudi variante, ko večina strupa pristane na oblačilu ali obutvi, ki pokriva del telesa, kamor je kača poskušala ugrizniti, ali pa ugrizne "postrani" in kožo predre samo eden od dveh strupnikov.

Kaj narediti ob ugrizu kače?

Čeprav smo o tem že nekajkrat pisali, ne bo škodilo, če še enkrat ponovimo.

Ugrizu kače se boste najprej izognili, če boste gledali kod hodite. Z rokami nikar ne segajte v gosto podrastje ali grmovje, ne da bi prej preverili, kaj se v njem skriva.

Če naletite na kačo, je nikar ne poskušajte prijeti ali segati v bližino njene glave. Tudi preganjajte je ne, saj tvegate še kakšen ugriz.

Če pa se že zgodi ...

"Najbolj pomembno pri ugrizu kače je ohraniti čimbolj mirno kri," poudarja Griša Planinc. Najprej se umaknite stran od kače. Dovolj je že meter stran.

Nato poskušajte preveriti, ali je kača, ki vas je ugriznila, strupena ali ne.

Če je le mogoče – danes imamo skoraj vedno pri roki telefon – kačo fotografirajte. Fotografija bo lahko v pomoč reševalcem, ki bodo prepoznali vrsto kače.

Takoj pokličite pomoč (112) in povejte, kje ste. Rano, če je mogoče, očistite in sterilno povijte.

Čim manj se premikajte in se namestite v čim bolj stabilen položaj, po potrebi v senco. Morebitna hoja požene kri po telesu, s tem pa tudi strup.

Poleg tega je to varen položaj v primeru, da bi vas zajela slabost ali nezavest.

Z uda ali bližine mesta, kamor vas je ugriznila kača, odstranite vse predmete, ki bi ugriznjeno mesto utegnili vezati: ure, prstane, zapestnice, tesna oblačila in podobno.

Kmalu po ugrizu strupene kače začne okolica ugriza zatekati.

Prstani, ure. zapestnice ali tesna oblačila ovirajo pretok, kar lahko privede do nekroze (razkrajanja tkiv) - kačji strup namreč vsebuje snovi, ki to povzročajo - tega pa ni mogoče ozdraviti, ko se enkrat začne. V skrajnem primeru lahko tvegate amputacijo.

Ugriznjeno okončino imobilizirajte, ugriznjeno mesto pa naj po možnosti leži nižje od srca. Počakajte na reševalce in sledite njihovim napotkom.

Če na kačo naletimo v hiši ali stanovanju ...

Tudi v tem primeru velja, da se je srečanju s kačo v hiši ali njeni okolici ali v stanovanju mogoče izogniti z dobro preventivo.

V okolici hiše je dobro odstraniti vsa morebitna skrivališča, kot so recimo skladovnice drv. "Važna je preglednost okolice," pravi Planinc.

"Kače si namreč ne gradijo gnezd ali skrivališč, ampak izkoriščajo naravna ali tista, ki jih je ustvaril človek.

Vstop kačam v hišo pa boste najbolj preprečili s fizičnimi ovirami. Na vratih je dovolj že komarnik, ki pa ga je treba zapirati.

Če pa se že zgodi ...

... je treba ohraniti samo čim bolj mirno kri. Kače ne preganjajte.

Nenehno spremljajte, kje je in ji poskušajte preprečiti, da bi se skrila na mesto, kjer je ne bi bilo mogoče doseči - recimo za kuhinjske elemente.

To naredite recimo tako, da zaprete vsa vrata, skozi katera bi lahko pobegnila v drug prostor in se tam skrila.

Kolikor je le mogoče, jo imejte na očeh, po možnosti tudi fotografirajte. Pri tem pazite, da ji ne pridete preblizu. 1 meter je varna razdalja.

Ne segajte z rokami ali kakšnim predmetom proti njej, je ne poskušajte zgrabiti, poškodovati ali usmrtiti.

Lahko pa poskušate preko nje povezniti na primer kartonsko škatlo, ki jo potem malce obtežite, vendar morate biti pri tem pazljivi, da kače ne poškodujete.

Pokličete strokovnjaka, ki nam bo svetoval in pomagal.

Ena takšnih institucij je tudi Kačofon (040-322-449), ki kot pravi Griša Planinc "pomaga ljudem ob srečanju s kačami in kačam ob srečanju z ljudmi".