Kako je danes videti znamenita Titova ladja, s katero je plul tudi po Temzi

Magazin 23. Nov 202215:55 1 komentar

Ladja Galeb, znana tudi kot ladja miru, je približno 28 let veljala za plavajočo rezidenco jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Na njej naj bi preživel 318 dni, pristal v številnih evropskih, azijskih in afriških pristaniščih ter se srečal z množico svetovnih voditeljev – nekateri zapisi navajajo, da sta na palubo stopila kar 102 svetovna državnika. Ladja je danes v remontu v ladjedelnici Kraljevica blizu Reke, po več zapletih pa se nadaljuje njena prenova, po kateri jo bodo prelevili v muzej.

V ladjedelnici Kraljevica blizu Reke je v remontu znamenita ladja Galeb, ki je dolga leta veljala za plavajočo rezidenco jugoslovanskega voditelja Josipa Broza – Tita. Hrvati so ladjo začeli obnavljati že leta 2019, a se je zapletlo pri denarju. Kot smo poročali, so se stroški obnove močno povišali; reška občina je zanjo sprva porabila okrog osem milijonov evrov, potem pa je potrebovala še dodatnih 400 tisočakov, čemur je opozicija v reškem mestnem svetu nasprotovala.

Tito na ladji Galeb
Zdravko Pečar, Muzej afričke umetnosti Beograd/WIKIMEDIA COMMONS

Zdaj pa se obnova ladje, ki je več let pod zublji rje neslavno propadala, kot kaže, nadaljuje. Galeb, ki danes velja za del hrvaške kulturne dediščine, bo po prenovi spremenjen v muzej, po poročanju lokalnih medijev pa bodo na njej tudi namestitve in gostinski obrat.

Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL

Znana tudi kot ladja miru

Ladja Galeb, znana tudi kot “ladja miru”, je bila od leta 1952 do leta 1980 Titova plavajoča rezidenca. Nekateri zapisi navajajo, da je predsednik Jugoslavije v tem času z njo obiskal več kot 40 evropskih, azijskih in afriških pristanišč, drugi pa, da je v 14 dolgih potovanjih obiskal 19 držav in pristal v 29 pristaniščih. Skupno naj bi na ladji prepotoval skoraj 160 tisoč kilometrov.

Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL

102 svetovna državnika

Tito se je na ladji Galeb srečal s številnimi svetovnimi voditelji, med katerimi so bili nekdanji etiopski cesar Haile Selassie I., nekdanji indijski premier Džavaharlal Nehru, nekdanji predsednik Egipta Gamal Abder Naser in nekdanji predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita Hruščov.

Nekateri zapisi navajajo, da sta na palubo stopila 102 svetovna državnika, na njej pa naj bi sprejel tudi svetovno znana igralca Elizabeth Taylor in Richarda Burtona.

Tito na ladji Galeb
Zdravko Pečar, Muzej afriške umetnosti Beograd/WIKIMEDIA COMMONS
Tito na ladji Galeb
Zdravko Pečar, Muzej afriške umetnosti Beograd/WIKIMEDIA COMMONS

Tito na ladji preživel skoraj leto dni

Mediji z nostalgijo poročajo, kako je Tito rad že zgodaj zjutraj sedel na palubo ladje, s sodelavci prelistal časopis in z daljnogledom opazoval bližnje obale. Na ladji naj bi skupno preživel skoraj vse leto oziroma 318 dni.

Z znamenitim Galebom je Tito plul tudi po Temzi, ko je obiskal Združeno kraljestvo in se srečal s kraljico Elizabeto II. in takratnim predsednikom vlade Winstonom Churchillom.

Tito naj bi na ladji zadnjič prenočil leta 1979. Po razpadu Jugoslavije je ladja pristala v Črni gori, zatem pa jo je kupil grški državljan John Paul Papanicolau. Nameraval jo je prenoviti v luksuzno jahto, a se je po poročanju medijev zapletlo pri plačilu. Leta 2009 je ladja tako pristala v rokah mesta Reka.

Ladja je bila izdelana leta 1936 v Italiji, ko je še nosila ime RAMB III. Ob splavitvi je bila tovorna ladja, z njo naj bi iz italijanskih kolonij v vzhodni Afriki v Evropo uvažali banane. V drugi svetovni vojni so jo Italijani predelali v zaščitno ladjo, v enem od napadov pa je bila tudi potopljena. Leta 1944 so jo po dostopnih zapisih zasegli Nemci in z njo polagali mine – v Jadranskem morju naj bi z ladjo odložili več kot 5 tisoč min. Ob plovbi mimo Ancone naj bi tudi sama prečkala mino in bila znova močno poškodovana, vseeno pa ji je uspelo pripluti do Reke, kjer so jo potopili Američani.

Okrog leta 1947 so njene razbitine dvignili iz morja in ladjo prenovili, pet let kasneje pa je postala Titova predsedniška ladja.

Ladijski prostori skupno obsegajo 4.500 kvadratnih metrov, za muzej v nastanku pa je predvidenih 500 kvadratnih metrov. Ob samih prostorih, v katerih je svoj čas preživljal prvi mož Jugoslavije, nosi zgodovinsko vrednost tudi strojarna ladje.

Še več fotografij znamenite ladje si oglejte v fotogaleriji spodaj:

Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL
Ladja Galeb Ladja Galeb
Goran Kovacic/PIXSELL

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje