Ste slišali izraz senzorna preobčutljivost, vendar niste prepričani, kaj v resnici pomeni? Oglejmo si, za kaj gre – od običajnih sprožilcev do praktičnih tehnik uravnavanja.
Medtem ko so čutne izkušnje pogosto prijetne (okus torte ali vonj cvetočih rož), pa so tudi trenutki, ko jih je lahko preveč. Ljudje s senzorično preobčutljivostjo so, tako kot pove samo ime, občutljivi na stvari v svojem okolju. Če vas je kdaj razdražil zvok kapljajoče pipe ali preozka srajca ali če ste se zdrznili, ko se je nekdo dotaknil vaše roke, potem veste, kakšen je občutek senzorične preobčutljivosti. Čeprav se lahko zaradi teh občutkov počutite nekoliko razdražene, pa je lahko situacija precej drugačna za tiste, ki se s tem srečujejo vsak dan. Nekateri ljudje lahko namreč doživijo tudi senzorično preobremenitev, ki se zgodi, ko so čutne izkušnje okoli osebe prevelike za njihov živčni sistem – in tega ne morejo predelati ali razumeti. Kot si lahko predstavljate, je to lahko zelo stresno, neprijetno in včasih celo nevzdržno. Čeprav lahko vsak doživi senzorično preobčutljivost, obstajajo nekatera stanja, zaradi katerih so ljudje bolj dovzetni – vključno z avtizmom, motnjami senzorične obdelave, posttravmatsko stresno motnjo, fibromialgijo in sindromom kronične utrujenosti.
Ko gre za vplive iz okolja, so lahko glasni zvoki in močne luči sprožilci senzorične preobčutljivosti – in kar je lahko sprožilec za eno osebo, se lahko zelo razlikuje od druge. Sprožilci so lahko na primer tekstura ali okus hrane, občutek blaga na koži, žvenketanje žlice, višina določene pesmi ali vonj po šamponu. Ljudje s senzorično preobčutljivostjo na primer poročajo o tem, da so njihovi sinusi preobremenjeni z različnimi aromami in zelo težko dihajo, kadar so v gneči, eden najhujših kršiteljev pa so ženske, ki nosijo veliko močnih parfumov, ali pa cigaretni dim. Tako kot so lahko sprožilci različni za različne ljudi, se lahko razlikujejo tudi njihovi odzivi. Nekateri ljudje se morda težko osredotočijo ali sedijo pri miru. Za tiste, ki so preobčutljivi na zvok, je vsak zvok, kot da bi bil nekdo v njihovem ušesu z megafonom in ne morejo se osredotočiti na nič.
Drugi se lahko počutijo razdražene, nemirne ali jezne. Nekateri lahko postanejo zaskrbljeni ali panični in celo zmrznejo ali ne morejo govoriti. Lahko se zgodi, da se poveča raven tesnobe, še zlasti če se nahajajo v natrpani sobi. To pa lahko vodi tudi v napad anksioznosti ali panike. Včasih se lahko preobčutljivi otroci drugim zdijo sitni ali celo poredni – morda nočejo nositi določenih oblačil ali si krtačiti las, jedo samo mehko hrano, kot je pire krompir, si pokrivajo ušesa ali se udarjajo po glavi, lahko se zdi, da imajo “izpad jeze”. Pomembno je vedeti, da to nikakor ni povezano z otrokovo porednostjo ali slabo disciplino. To je otrokov odziv na poskus razrešitve svoje stiske.
Tako pri otrocih kot pri odraslih lahko delovna terapija pomaga zmanjšati senzorično občutljivost, vendar obstajajo tudi nekatere tehnike, s katerimi lahko preobčutljivi ljudje sami upravljajo. Če se začnete počutiti preobremenjeni, vam lahko odmor pomaga, da se ponovno sprostite. Prav tako je dobro, da si zapomnite, kaj sproži preobčutljivost – če ste na primer občutljivi na hrup, lahko poskusite blokirati hrup v ozadju z ušesnimi čepki in namesto tega poslušate pomirjujočo glasbo ali beli šum. Če je problematična gneča, poskusite obiskati restavracije in trgovine ob urah, ki niso natrpane, in se izogibajte situacijam, ko veste, da boste izgubili nadzor.
Eden od načinov razmišljanja o tem je, da se postavite na “senzorično dieto”, ki ustreza vašim osebnim potrebam. To vključuje zmanjšanje čutnih izkušenj, ki so potencialno škodljive (kot je uporaba ušesnih čepkov ob glasnih zvokih), vendar še vedno poskrbimo, da dobimo dovolj ”hrane” za svoja čutila (kot je uživanje v nežni glasbi v primeru občutljivega sluha). In če ste v dvomih, ne oklevajte in poiščite pomoč pri strokovnjaku.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
