Nenavadna življenjska zgodba človeka, ki nosi zasluge za Domaćico in Plazmo

Magazin 01. Feb 202214:36 > 18:02 0 komentarjev
Petar Tutavac
Zajem zaslona/Youtube/RTV Biser

Po smrti Petra Tutavca, "očeta" piškotov Domaćica in človeka, ki je sestavil recept za piškote Plazma, objavljamo njegovo pestro in zanimivo življenjsko zgodbo. Tutavac je bil med drugim nekaj časa tehnični direktor tovarne Bambi in pravi mojster svoje obrti, v kateri je pustil velik pečat.

“Domaćica je moj prvi izdelek, diplomsko delo. Takrat se je začelo moje razmišljanje o novih izdelkih. Domaćica je za plazmo najbolje prodajani piškot na jugoslovanskem trgu. Vsi so jo kopirali in svoje piškote imenovali Domaćica, saj ime ni bilo zaščiteno, tako da se zdaj domaćico, tako kot plazmo, izdeluje v več različicah,” je povedal Tutavac za RTV Biser.

Po končani osnovni šoli v Opuzenu na Hrvaškem je obiskoval tkalsko in mizarsko šolo. Potem pa je hrvaški sindikat objavil natečaj za dva izdelovalca piškotov in še za dva druga profila v Zagrebu.

Tako je začel študirati na Kraševi šoli. Po treh letih je pridobil naziv izdelovalec piškotov.

Preselil se je v Leskovac v Srbiji, nato pa iz Leskovca v Požarevac, kjer je postal eden od ustanoviteljev Bambija.

V tem obdobju je Momčilo Filipović, takratni direktor leskovaškega “Toma Kostića”, želel izdelati popoln piškot. Spoznal je Miloša Reljina, tehnologa, ki je govoril pet jezikov. Z njim je eno leto obiskoval evropske tovarne piškotov.

Popolni piškot sta našla v tovarni Plasmon v Milanu, je povedal za Novosti. Nato sta se pozanimala o licenci za ta piškot in koliko bi stala. Italijanski lastniki so takrat zahtevali pet odstotkov od proizvodnje, kar je bila zelo ugodna cena.

Recept za Plazmo

“V tovarni Plasmon sva opazila proizvodne linije in si zapomnila proizvajalca iz Verone. Prosili smo jih, naj nam pošljejo ponudbo za eno linijo. Reljin je bil izjemen pogajalec, odlično je znal italijansko. Z opremo so nama poslali tudi osnovni recept. To je bil običajen postopek pri prodaji tovrstne opreme. Ta recept so potem strokovnjaki iz Bambija pod nadzorom inženirja Reljina nadgradili in ustvarili piškote Plazma. Zato je tudi plazma zaščitena kot industrijska lastnina Bambija, ne posameznika,” je pojasnil Filipović.

Tutavac je sodeloval pri izdelavi recepta za plazmo.

“Vse se je začelo z mano. Z Mošo sva se dogovorila, da bova naredila izdelke, ki bi imeli višjo hranilno vrednost. Dobil sem nekaj revij iz Amerike in videl sestavo vitaminov in mineralov v enem izdelku za hujšanje. Vse to je pripeljalo do tega, da se je pozneje naredil odličen izdelek,” je povedal za RTV Biser.

“Oblika in ime keksov Plazma nista moja, recept in tehnologija pa sta,” je trdil.

Recept Italijanov, ki ga je iz Plasmona prinesel Momčilo Filipović, nima nobene zveze s plazmo, ki jo je takrat izdelal Tutavac, kot je sam povedal v intervjuju.

Svojih izdelkov ni patentiral

“Plasmon v svoji sestavi ni imel soje, vitaminov ali mineralov. Izdelek sem naredil s kombinacijo beljakovin rastlinskega in živalskega izvora. In to je nadgradnja. Ni ga izdelal Plasmon. In ker je ime Plazma precej plagiat, sem imel pozneje zaradi tega težave in sem se dogovoril s Plasmonom, da lahko plazmo prodajamo na jugoslovanskem trgu in da je ne bomo izvažali v Italijo. Prav tako sem zahteval, da Plasmon ne more tržiti svojega izdelka v Jugoslaviji. In to je bil dogovor,” je rekel Tutavac.

“Prva prava plazma je bila proizvedena leta 1969. Do tistega leta to ni bila ta plazma. Bilo je tudi nekaj polemik, saj sta strokovnjaka iz Žitostiga želela vsiliti drug recept, ki ga je prinesel Moša Filipović, kar sem domnevno sabotiral (s svojim receptom). Ni jima uspelo in na koncu sta rekla, da nista za to in da ne tega ne znata narediti. Potem sem naredil plazmo, in to je to,” je dejal in dodal, da je bistvo plazme, da ni vsiljivo sladka.

Tutavac ni patentiral nobenega svojega izdelka.

“To so bili drugi časi, ko se znanja ni skrivalo, ampak delilo. Vse, kar sem delal, vsi moji recepti in izdelki so bili narejeni pod imenom tehnologije Bambi. Vedno sem verjel, da vse to pripada ljudem, da se krepita družbena moč in ugled naše države na domačem in svetovnem trgu. To so bili časi, ko so veljala nekatera druga pravila in odnosi med ljudmi. Meni je tudi tako dobro, srečen človek sem,” je dejal v zadnjem pogovoru za Slobodno Dalmacijo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!