Kako je turistični raj na Balkanu postal opozorilo za druge kraje

Mediji na Balkanu vse pogosteje uporabljajo izraz "budvanizacija", ki se uporablja predvsem na območju nekdanje Jugoslavije.

Izraz se pogosto uporablja kritično, da bi označil primere, ko se prostor pozida neustrezno, nenačrtovano ali zgolj zaradi finančnih interesov investitorjev, ne pa v javno korist, primanjkuje tudi zelenih površin.

Izraz se nanaša predvsem na Budvo v Črni gori, kjer so se v času turističnega razcveta začele množično graditi stavbe brez dolgoročnega načrtovanja – pogosto brez upoštevanja okolja, infrastrukture ali kulturnega konteksta.

Po pisanju Slobodne Evrope je v ozadju običajno dobiček. Medij je izpostavil sosesko Podkošljun, enega najbolj gosto poseljenih delov Budve. V zaledju plaže so stavbe ena ob drugi, tudi pogleda na morje ni možno najti, saj ti ga zastira stena ali stanovanje v sosednji stavbi.

Po pisanju Slobodne Evrope so najprivlačnejše lokacije rezervirane za gradnjo stolpnic, najbolj pa trpi del ob Jadranski magistrali, ki je široka le nekaj metrov. Šlo je tako daleč, da so "zazidali" celo drevo. Kot je razvidno iz fotografije, je deblo drevesa v enem delu zidu, krošnja pa nad drugim delom. "Točno takšno je tudi življenje domačinov, pozidano v turistični metropoli," je domačin Marko komentiral za Slobodno Evropo.

Tudi staremu mestnemu jedru ni bilo prizaneseno, najočitnejši primer pa so klime, namontirane na kamnite hiške. Izjemno primanjkuje tudi parkirišč, tako čez leto, ko reka Grđevica presahne, parkirajo kar v njeni strugi. Urbanizacija ogroža tudi pokopališča, ki so tik ob stanovanjskih stavbah.