Skrivnost Van Goghove mojstrovine: je slikar na njej pustil skrito sporočilo?

Gre za umetnino Kavarniška terasa ponoči (Café Terrace at Night), ki jo je nizozemski slikar Vincent van Gogh naslikal septembra 1888 v francoskem mestu Arles. Na prvi pogled je prizor povsem preprost. Nekaj ljudi sedi za mizami pred osvetljeno kavarno, v ozadju pa se pod zvezdnatim nebom razprostira ozka ulica.

Vendar raziskovalec Jared Baxter po pisanju Nova.rs meni, da razporeditev oseb in nekatere podrobnosti na sliki niso naključne. Po njegovi teoriji naj bi Van Gogh v resnici naslikal svojo, skrito različico Zadnje večerje.

Dvanajst ljudi, nenavadna figura in skriti križ

Ob natančnejšem pogledu na osvetljeno teraso je mogoče opaziti podrobnosti, ki so Baxterja pripeljale do te nenavadne domneve. Po njegovi razlagi je za mizami 12 ljudi, kar ustreza številu Jezusovih apostolov. V središču kompozicije stoji oseba v belih oblačilih, ki jo raziskovalec povezuje z Jezusom Kristusom.

Še ena zanimiva podrobnost se skriva na levi strani slike. Tam je mogoče opaziti temno postavo, ki se oddaljuje od osvetljene terase. Baxter meni, da bi lahko predstavljala Juda, apostola, ki je po svetopisemskem izročilu izdal Jezusa.

Nad osrednjo figuro je tudi okno, katerega okvir tvori obliko križa, kar raziskovalec razume kot dodatno potrditev svoje teorije. Vse te podrobnosti skupaj tako spominjajo na kompozicijo znamenite Zadnje večerje renesančnega slikarja Leonarda da Vincija, ene najbolj znanih umetniških upodobitev zadnje večerje Jezusa Kristusa z apostoli, piše Nova.rs.

Van Goghova povezanost z vero

Takšna razlaga dobi dodatno težo, če upoštevamo Van Goghov odnos do vere. Njegov oče je bil namreč protestantski duhovnik, tudi sam umetnik pa je želel postati pridigar, preden se je posvetil slikarstvu. Nekaj časa je deloval kot verski pridigar med revnimi rudarji v belgijski pokrajini Borinage. Živel je v zelo skromnih razmerah in delil revščino z rudarji ter njihovimi družinami. Zaradi takšne predanosti si je prislužil vzdevek "Kristus iz premogovnika".

Čeprav pozneje ni nadaljeval te poti, je vera ostala pomemben del njegovega življenja. Tako je še posebej zanimivo pismo, ki ga je septembra 1888 poslal svojemu bratu Theu, prav v času, ko je nastala slika Kavarniška terasa ponoči.

V njem je zapisal, da čuti neizmerno potrebo po veri, zato ponoči odhaja slikat zvezde. Po Baxterjevem mnenju bi te besede lahko nakazovale, da je umetnik duhovnost našel tudi v prizorih, ki na prvi pogled nimajo nobene verske simbolike.

Teorija, ki je pritegnila pozornost umetnostnih zgodovinarjev

Baxter je svojo razlago predstavil leta 2015, več kot 120 let po nastanku slike. Njegova teorija je pritegnila pozornost strokovnjakov, med njimi tudi umetnostnega zgodovinarja Billa Closa, ki je podprl takšno interpretacijo. Raziskovalec meni, da Van Gogh ni želel zgolj posnemati starejših religioznih kompozicij, temveč je želel znane svetopisemske motive prenesti v sodobno okolje.

Namesto apostolov, zbranih okoli slovesno pogrnjene mize, naj bi upodobil običajne ljudi v francoski kavarni. Namesto tradicionalne upodobitve Kristusa pa naj bi v središče postavil osebo, ki streže gostom. Takšna razlaga se ujema z zamislijo, da je sveto mogoče najti tudi v povsem običajnih prizorih vsakdanjega življenja.

Kljub temu je treba poudariti pomemben zadržek. Ni namreč zanesljivih dokazov, da je Van Gogh na tej sliki resnično nameraval upodobiti Zadnjo večerjo. V njegovih ohranjenih pismih ni izrecne potrditve takšnega namena, zato Baxterjeva razlaga ostaja zgolj teorija, ne pa dokazano dejstvo. Tudi sam raziskovalec je priznal, da pri razlagi umetniških del vedno obstaja možnost zmote in da popolne gotovosti ni mogoče doseči.

Ne glede na to, ali je bila verska simbolika resnično del Van Goghovega namena, ta teorija ponuja drugačen pogled na eno njegovih najbolj znanih slik. Delo, ki ga danes hrani muzej Kröller-Müller na Nizozemskem, tako še naprej vzbuja zanimanje, še piše Nova.rs.