Sta zamrznjena in konzervirana zelenjava in sadje enako dobra kot sveža?

Sadje in zelenjava sta koristna za zdravje, vendar ju večina med nami ne zaužije dovolj.

V času naraščajočih življenjskih stroškov pa se nakup večje količine sveže hrane morda ne zdi najbolj prijazna izbira za denarnico.

Tu nastopita konzervirano in zamrznjeno sadje ter zelenjava.

Običajno sta cenejša in zdržita dlje kot sveži pridelki. Toda ali sta tudi enako zdrava?

Poceni, hitro … in z manj odpadkov

Večina konzerviranega in zamrznjenega sadja ter zelenjave je cenejša od svežih pridelkov. Ker so običajno že narezani in pripravljeni za kuhanje, prihranijo tudi čas pri pripravi.

Konzervirani in zamrznjeni izdelki imajo bistveno daljši rok uporabnosti kot sveži, zato so na voljo vse leto ter se precej redkeje pokvarijo in končajo med odpadki.

Kaj pa hranilna vrednost?

Zamrznjeno in konzervirano sadje ali zelenjava praviloma ohranita svojo prvotno hranilno vrednost – včasih celo bolje kot sveži pridelki, piše portal ZME.

Hranilna vrednost večine zamrznjenih in konzerviranih izdelkov je na primer primerljiva s hranilno vrednostjo svežega sadja in zelenjave, ki sta bila teden dni shranjena v hladilniku.

Pri nekaterih živilih pa lahko postopek konzerviranja ali zamrzovanja hranilno vrednost celo poveča.

Eden takšnih primerov so zamrznjene marelice, ki vsebujejo bistveno več vitamina C kot sveže. To pa zato, ker vitamin C uporabljajo kot sredstvo za ohranjanje kakovosti sadja.

Pri zamrzovanju nizke temperature upočasnijo kvarjenje hrane. Industrijski postopki zamrzovanja učinkovito ohranjajo barvo in teksturo sadja ter zelenjave, hkrati pa tudi njuno hranilno vrednost.

Vendar lahko zamrzovanje poškoduje strukturo živil, če pri tem nastanejo ledeni kristali. To lahko zmanjša vsebnost hranil in povzroči, da sadje ali zelenjava postaneta kašasta, zlasti če ju po odmrzovanju ponovno zamrznemo.

Zamrznjeno sadje in zelenjava sta lahko tudi onesnažena z bakterijo listerijo (Listeria monocytogenes), ki povzroča zastrupitev s hrano. Tveganje se zmanjša, če sadje ali zelenjavo pred zaužitjem toplotno obdelamo.

Pri konzerviranju živila sterilizirajo pri visokih temperaturah, kar omogoča njihovo varno shranjevanje pri sobni temperaturi dalj časa.

Izpostavljenost visokim temperaturam sicer povzroči razgradnjo nekaterih hranil, zlasti vodotopnih vitaminov, kot je vitamin C.

Vendar napredek v tehnologiji konzerviranja omogoča hitrejše postopke pri nižjih temperaturah, zato se izgubi manj hranil.

Na kaj je dobro biti pozoren?

Pri nakupu konzerviranega sadja ali zelenjave je vredno preveriti nekaj stvari.

Konzervirana zelenjava lahko vsebuje veliko soli, zato je najbolje izbrati izdelke z oznako "brez dodane soli". Koristno je tudi pogledati hranilno tabelo in izbrati izdelke z najnižjo vsebnostjo natrija.

Če konzervirano zelenjavo pred uporabo odcedite in sperete, lahko dodatno zmanjšate količino zaužite soli.

Če želite zmanjšati vnos sladkorja, izberite konzervirano sadje, vloženo v sadnem soku namesto v sladkornem sirupu. Nekateri izdelki imajo tudi oznako "brez dodanega sladkorja".

Kako jih vključiti v prehrano?

Konzervirano sadje lahko jeste kot samostojen prigrizek ali pa ga dodate kosmičem oziroma jogurtu. V številnih receptih lahko sveže sadje brez težav nadomestite z zamrznjenim ali konzerviranim.

Zamrznjena zelenjava je odlična izbira za hitro pripravo obrokov. Zamrznjen grah na primer potrebuje le nekaj minut kuhanja, zato ga lahko tik pred koncem dodate v praženo zelenjavo, enolončnico ali drugo jed.

Pločevinka leče, čičerike ali fižola bo zgostila enolončnico ali omako za testenine, hkrati pa povečala vsebnost prehranskih vlaknin in beljakovin.

Ker so stročnice že kuhane, jih lahko preprosto dodate tudi solati, ki vas bo nasitila za dlje časa. Pred uporabo jih le ne pozabite sprati.

Za več idej lahko poiščete zbirke receptov, ki temeljijo na zamrznjenem ali konzerviranem sadju in zelenjavi.

Kaj pa sušeno sadje in zelenjava?

V primerjavi s konzerviranimi različicami so suhi fižol, čičerika in leča – vsi odlični viri prehranskih vlaknin in beljakovin – še ugodnejša izbira in imajo prav tako dolg rok uporabnosti.

Njihova priprava pa običajno traja dlje.

Nekatere vrste je treba pred kuhanjem namakati, druge pa lahko dodate neposredno v lonec. Če niste prepričani, preverite navodila na embalaži.

Suho sadje ni priporočljivo kot vsakodnevna zamenjava za sveže, zamrznjeno ali konzervirano sadje, saj se s sušenjem sladkorji v njem močno skoncentrirajo. Kljub temu pa je lahko občasno dober prigrizek.