Pod našimi nogami se skriva ogromna zaloga semen, znanstveniki pa so zaskrbljeni

Semenska banka Doomsday Vault (trezor sodnega dne, op. p.), skrita v gori na norveškem otočju Svalbard, je verjetno najbolj znano skladišče semen na svetu. V njej hranijo več kot milijon vzorcev semen rastlin iz skoraj vseh držav, ki predstavljajo pomembno zalogo za pridelavo hrane in drugih pomembnih poljščin v primeru negotove prihodnosti.

Čeprav je zbirka semen na Norveškem še tako impresivna, pa jo narava močno prekaša, piše spletni portal Science Alert.

Največja semenska banka na svetu se namreč skriva kar pod našimi nogami. Gre za tako imenovano talno semensko banko oziroma ogromno naravno zbirko semen, ki se skrivajo na tleh, v zemlji ali med odpadlim listjem. V nasprotju s Svalbardom se takšna semena zbirajo na precej bolj kaotičen način – naključno padejo na tla, prenaša jih veter ali pa jih raznašajo poplave.

Kljub njihovi naključnosti pa gre za osupljivo veliko rezervo semen, ugotavljajo raziskave. V študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, so znanstveniki na primer analizirali 3.096 vzorcev tal iz 94 držav na vseh sedmih celinah. V teh vzorcih so nato identificirali več milijonov semen in sadik.

Kot ocenjujejo znanstveniki, se po vsem svetu v povprečju skriva več kot 5.000 semen na kvadratni meter površine, tako na kopnem kot v mokriščih in vodnih okoljih.

"Če se s prstom dotaknete tal, verjetno kažete na seme," so pojasnili raziskovalci. Visoka gostota semen v tleh po njihovih navedbah kaže na pomembnost talnih semenskih bank za številne rastlinske vrste, saj lahko pomagajo pri obnavljanju rastlinstva po denimo ekstremnih vremenskih dogodkih.

Strokovnjake skrbi razlika v gostoti semen po svetu in vpliv človeka na raznovrstnost

Veliko število semen pa še ne pomeni velike raznovrstnosti. S pomočjo globalne baze podatkov je ista skupina znanstvenikov namreč odkrila presenetljiv kontrast med gostoto semen v različnih regijah.

V študiji, objavljeni leta 2024, so raziskovalci pojasnili, da nekatera tla, ki so bila zelo raznovrstna, sama po sebi še niso imela velikega števila semen. Po drugi strani pa nekatera območja z veliko gostoto semen niso kazala velike raznovrstnosti.

Primer tega so tropski ekosistemi, ki so zelo raznovrstni, a imajo nizko gostoto semen. Manj raznovrstni so medtem ekosistemi obdelovalnih površin.

Bolj skrb vzbujajoče je še, da so raziskovalci našli dokaze, da bi lahko človeška dejavnost negativno vplivala na semensko banko v tleh, zlasti na njihovo raznovrstnost.

"Ugotovili smo, da je bila raznovrstnost semenskih bank večja v nemotenih habitatih v primerjavi z degradiranimi," so v študiji zapisali raziskovalci. Po njihovih ocenah to kaže, da je sposobnost semenskih bank, da pomagajo pri obnovi poškodovanih ekosistemov, morda omejena.

Če bodo nadaljnje raziskave to potrdile, bo to ponudilo nov pogled na krizo biotske raznovrstnosti, ki je že opazna v rastlinskem svetu na površju – le da se zdaj odraža tudi pri semenih, skritih pod zemljo, piše Science Alert.

"Naše ugotovitve so skrb vzbujajoče," so ob tem menili raziskovalci.