Vulkan, ki ponoči zažari v nenavadni barvi. Kaj se v resnici dogaja? (FOTO)

Kawah Ijen je vulkanski kompleks na vzhodu indonezijskega otoka Java. Znan je po pojavu, ki daje vtis, da iz vulkana teče modra lava. V resnici gre za optično prevaro. Gre namreč za pojav, imenovan modri ogenj, ki nastane pri izgorevanju žveplovih plinov, piše Punkufer.

Žveplovi plini, ki uhajajo iz vulkana, se zaradi visoke temperature vnamejo in ustvarjajo električno moder plamen. Del teh plinov se kondenzira v tekoče žveplo, ki se steka po pobočjih vulkana in v temi ustvarja iluzijo reke modre lave.

Domnevajo, da so se prvi izbruhi vulkanskega kompleksa Kawah Ijen začeli pred 300.000 leti, medtem ko prvi zabeleženi izbruh sega v leto 1796. Zadnja večja vulkanska aktivnost se je zgodila leta 2018, ko je moralo več sto prebivalcev zapustiti svoje domove.

Indonezijski center za vulkanologijo in zmanjševanje geoloških tveganj zato pozorno spremlja aktivnost vulkana, da bi lahko pravočasno opozoril na morebitne izbruhe, piše Punkufer.hr.

Eno najnevarnejših del na svetu

Pred časom pa smo že pisali, da se na pobočjih vulkana Kawah Ijen odvija tudi ena najtežjih in najnevarnejših oblik dela na svetu. Tamkajšnji rudarji v izjemno zahtevnih in nevarnih razmerah pridobivajo žveplo, ki mu pravijo tudi "hudičevo zlato".

Njihovo delo ni le fizično naporno, temveč tudi izjemno nevarno. Vsak dan so izpostavljeni strupenim plinom in temperaturam, ki presegajo 115 stopinj Celzija, ob tem pa se premikajo po strmih in krušljivih pobočjih. Rudarjenje v osrčju aktivnega vulkana tako ni zgolj služba, temveč vsakodnevna preizkušnja vzdržljivosti in poguma v okolju, kjer narava ne pozna usmiljenja.

Tudi način pridobivanja žvepla je precej nenavaden. V kraterju vulkana Kawah Ijen leži veliko kislo jezero z visoko koncentracijo žveplove kisline. Rudarji žveplo pridobivajo iz vročih plinov, ki skozi razpoke uhajajo iz notranjosti vulkana. S pomočjo kovinskih cevi jih usmerjajo na površje, kjer se ob ohlajanju žveplo kondenzira in strdi v značilne rumene obloge. Te nato ročno razbijejo na kose, jih naložijo v košare in na ramenih odnesejo iz kraterja po strmem vulkanskem pobočju.

Kdorkoli je že kdaj opravljal zahtevna dela, bo razumel, da trajno obremenjevanje s težkimi bremeni resno vpliva na zdravje. Ti rudarji pa nosijo izjemno težke košare, ki tehtajo od 68 do 90 kilogramov. Zato ni nenavadno, da je povprečna življenjska doba teh ljudi le 50 let.