Z asteroida Bennu se vrača sonda, ki bo prinesla vzorce, ki bodo pomagali razkriti, kako je nastalo naše osončje, morda tudi življenje v njem.
Danes popoldne se bo nekje nad puščavo Utah v ZDA odprlo padalo in na tla bo “priplavala” vesoljska kapsula s približno četrt kilograma kamenja, ki se bo nekaj ur prej v vesolju ločila od matične sonce in s hitrostjo več kot 44.000 kilometrov na uro vstopila v našo atmosfero.
Med spuščanjem bodo štirje helikopterji z znanstveniki, inženirji in vojaškim varnostnim osebjem krožili po sušni pokrajini, da bi pobrali dragoceni tovor.
Ko bodo kapsulo našli, jo bodo naložili v kovinski zaboj, jo zavili in s helikopterjem prepeljali v začasen objekt in jo jutri prepeljali v Nasin vesoljski center Johnson v Houstonu.
Tako povratek sonde Osiris Rex, ki bo prinesla domov vzorce iz asteroida Bennu, opisuje britanski The Guardian.
Sondo, veliko kot manjši kombi, so znanstveniki v vesolje poslali leta 2016 z namenom, da pristane na približno 500 metrov velikem asteroidu, tam pobere vzorce in se vrne nazaj.
Več kot tri leta je sonda potrebovala, da je prišla na cilj, naslednji dve leti pa je porabila, da je na asteroidu pristala, tam zbrala vzorce kamnin in vesoljskega prahu, potem pa se je maja 2021 odpravila nazaj domov.
Kako je bil videti pristanek na Bennuju, si oglejte v spodnjem videoposnetku
S seboj bo prinesla doslej največjo količino materiala, ki so ga kdaj pridobili iz asteroida. Gre za 4,6 milijarde let stare kose vesoljske kamnine, za katere znanstveniki upajo, da jim bodo pomagali osvetliti odgovore na mnoga vprašanja – od tega, kako je nastalo naše osončje in planeti v njem, morda celo, kako se je v našem kotičku vesolja začelo življenje.
“To so nekateri najstarejši materiali, ki so nastali v našem sončnem sistemu,” pravi Ashley King iz Naravoslovnega muzeja v Londonu. “Vzorci z asteroidov nam povedo, katere vse sestavine so bile potrebne za izdelavo planeta, kot je Zemlja, in povedo nam tudi, kakšen je bil recept – torej, kako so se ti materiali združili in začeli mešati skupaj, da so na koncu takšni planeti nastali.”
Misija vrnila prav 24. septembra, na dan, za katerega je Nasa izračunala, da obstaja največja nevarnost, da bi asteroid Bennu lahko trčil z Zemljo in na njej povzročil opustošenje – a šele čez 159 let – o čemer smo pisali tudi mi.
Ne bodo pa znanstveniki raziskali vseh zbranih vzorcev, kajti običajno raziskovanje (predvsem kemijskih in fizikalnih lastnosti) pomeni tudi uničenje vzorcev.
Zato bodo del vsebine shranili tudi za prihodnost, ko bodo znanstveniki opremljeni z boljšo tehnologijo. Kot poroča STA, bo prve rezultate raziskav Nasa predstavila oktobra.
Del vzorca bodo namenili sedanjim študijam, del pa bodo shranili za prihodnje generacije, opremljene z boljšo tehnologijo. Gre za prakso, ki se je uveljavila med misijami Apollo na Luno. Prve rezultate raziskav bo Nasa predstavila oktobra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!