Poševni stolp v Pisi velja za eno najbolj prepoznavnih italijanskih turističnih znamenitosti. Samostoječi zvonik pa ni bil vedno nagnjen pod enakim kotom. Zakaj se objekt tudi po 650 letih še vedno ni porušil?
Poševni stolp v Pisi je samostoječi zvonik, ki stoji na Stolničnem trgu na severnem delu starega mestnega jedra. Približno 56 metrov visok objekt je bil zgrajen med 12. in 14. stoletjem in velja za tretjo najstarejšo zgradbo na tamkajšnjem trgu.
Ena najbolj znanih italijanskih turističnih znamenitosti na svoj značilni način stoji že šest stoletij in pol. Velja sicer dodati, da stolp ni bil vedno nagnjen pod enakim kotom. Najboljši čas za njegov ogled je bil v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je njegov nagib dosegel celih 5,5 stopinje. Vendar so ga takrat, ko po nekaterih izračunih sploh ne bi smel več stati, zaprli za javnost. Tudi iz strahu, da ga teža turizma ne bi potisnila čez točko preloma. Verjetno je k tej odločitvi botrovala tudi zrušitev mestnega stolpa v Pavii leta 1989.
Poskusi poravnave stolpa v Pisi imajo pestro zgodovino. Ker je zgrajen na mehki podlagi, se je začel nagibati že v času gradnje v 12. stoletju. Gradbena dela so, kot omenjeno, potekala celih 200 let z vmesnim dolgim premorom, ki je trajal desetletje. Prav v tem obdobju se je zgradba dovolj usedla, da je to kljub nagnjenosti preprečilo njeno poznejšo zrušitev. V poznem 13. stoletju se je kot najboljša rešitev za nastalo stanje izkazalo, da preostala nadstropja kot obliko kompenzacije zgradijo v ukrivljeni obliki.
Zakaj se stolp še ni porušil?
Stoletja pozneje je pogled na poševni stolp mikal generacije gradbenih inženirjev, da bi ga poravnali. S stolpom se je ukvarjal celo italijanski diktator Benito Mussolini, ki je leta 1934 ukazal, da v njegove temelje načrpajo veliko količino betona. Kot pri večini hitrih rešitev pa je to zgolj povzročilo, da se je stolp le še bolj nagnil, poročanje spletne strani Open Culture povzema N1 Sarajevo.
Šele v drugi polovici 20. stoletja so raziskovalci uporabili tehnologijo za analizo temeljev in tal. To se je končalo z odstranjevanjem zemlje pod višjim koncem stolpa in prav ta poseg je zvonik vrnil za približno štiri stopinje nazaj, na pozicijo, v kateri je bil pred skoraj dvema stoletjema. Po naknadnih stabilizacijskih delih so zagotovili, da bo stolp ostal pokončen vsaj še dve stoletji.
“Izkazalo se je, da je mehka prst na dnu konstrukcije povzročila njeno šibkost. Stolp se je nagibal že v času gradnje leta 1178. In prav v tem je skrivnost njegove strukturne odpornosti,” je za Global Construction Review zapisal Joe Quirke. Namreč mehkoba tal amortizira stolp od vibracij na način, da objekt ne rezonira s potresnim gibanjem tal. Ravno element, ki je povzročil, da se je stolp nagnil, je preprečil, da bi se porušil, še piše N1 Sarajevo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!