Glasba v eni od ljubljanskih živilskih trgovin je zmotila uporabnika na Twitterju. Trgovec se mu je za neprijetno izkušnjo opravičil in pojasnil, da so glasbo v poslovalnicah zamenjali. Zakaj takšna odločitev? In kako zares je pomembna glasba pri nakupovanju?
Da smo z glasbo prežeti na vsakem koraku, potrjuje tudi to, da jo slišimo skoraj vsepovsod: v gostilnah, frizerskih salonih, dvigalih pa tudi v živilskih trgovinah. Lahko povemo, da glasba vpliva na naše počutje, saj nas lahko razvedri – včasih, če toni niso prijetni za uho – pa tudi zamori. Neprijetno nakupovalno izkušnjo, povezano z glasbo, je s trgovcem Spar pred kratkim delil uporabnik Twitterja. Iz Spara Slovenije so mu na to na družbenem omrežju med drugim odgovorili, da so nedavno glasbo v poslovalnicah zamenjali. “Posledično trenutno zbiramo odzive strank in zaposlenih, na podlagi katerih se bomo odločili glede nadaljnjih ukrepov,” so zapisali v tvitu.
V glavi se mi vrti tista spooky "christmas feeling" instrumentalna glasba iz viškega špara in počasi se mi bo zmešalo.
— xmp125a (@xmp125a) November 24, 2022
A kdo ve, o čem govorim? Kako lahko tole vrtijo? @SparSlovenija
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na omenjenega trgovca. Iz posredovanega odgovora je mogoče razbrati, da se je zamenjava zgodila zaradi podražitev, kar pa blažijo s prerazporeditvijo stroškov. “Ker zakup pravic za avtorsko glasbo predstavlja zelo visok izdatek, smo se odločili, da v svojih trgovinah ponudimo unikatno glasbo, ki jo bomo čez leto večkrat zamenjali,” so zapisali v podjetju Spar Slovenija. Na vprašanje, ali so zakup pravic plačevali Sazasu, ki je kolektivni skrbnik glasbenih avtorskih pravic pri nas, nismo prejeli odgovora. Prav tako nismo prejeli pojasnil o tem, kdaj je bila glasba zamenjana in ali že testirajo kakšne nove melodije.
Lidl glasbo uvaja, Mercator jo predvaja že 20 let
Da je glasba pomembna, se vse bolj zavedajo pri Lidlu, kjer jo v nekaterih poslovalnicah od nedavnega tudi vrtijo. “Glasba je preprosta in pozitivna, s tem pa podpira naš koncept enostavnega in preprostega nakupa,” so zapisali v podjetju in dodali, da nabor trgovin, kjer predvajajo glasbo, mesečno širijo. “Do sredine naslednjega leta načrtujemo, da bomo glasbo uvedli v vseh 63 Lidlovih trgovinah po Sloveniji,” so napovedali. Pri predvajanju sodelujejo z združenjem Sazas.
Pri “najboljšem sosedu” medtem že dve desetletji deluje interni radio. “Kupci v večjih centrih praviloma opravljajo večje nakupe, torej so v trgovini dlje časa, in ker jim želimo nuditi čim boljšo nakupno izkušnjo, jim ta čas popestrimo tudi z glasbo,” so sporočili iz Mercatorja in dodali, da predvajajo zabavno popularno glasbo, pri izvajanju obvez o zaščiti avtorskih pravic sodelujejo s Sazasom.
V Hoferju te strategije za zdaj niso ubrali. Zapisali so, da gre za poslovno odločitev.
Kaj je Sazas?
Ker so glasbena dela intelektualna lastnina, je za te treba plačati avtorske pravice. V Sloveniji za to skrbi združenje Sazas, ki je neprofitna kolektivna organizacija, ta uveljavlja pravice avtorjev in imetnikov pravic na avtorsko zaščitenih glasbenih delih.
Kako glasba vpliva na kupce?
Da glasba pomembno vpliva na naše razpoloženje, ocenjuje kreativni direktor v oglaševalski agenciji Futura DDB Boštjan Napotnik. “Čeprav glasbe v ozadju kdaj niti ne zaznamo, pa vseeno vpliva na nas,” je povedal in izpostavil eksperiment, ki so ga pred leti naredili v Združenih državah Amerike. “Na nekaj festivalih alternativne rock glasbe so ugotovili, da se je zmanjšalo število izgredov, če so v odmorih med izvajalci predvajali umirjeno dub glasbe, tempo je bil podoben ritmu srčnega utripa,” je opisal in dodal, da o tem, če ob kakšni posebni zvrsti glasbe ljudje v trgovinah več zapravijo, ne upa soditi. “Zagotovo pa se v prijetnem svetlobnem in zvočnem ambientu počutimo bolje in zato morebiti malo manj hitimo iz trgovine,” pravi Napotnik.
Kot razloge za predvajanje glasbe v večjih trgovinah Napotnik vidi predvsem v tem, da se malo “otopli siceršnje industrijsko, odmevajoče in hladno vzdušje”. Je pa sogovornik ob izboru glasbe izpostavil še drug vidik. “Medtem ko smo kupci v trgovini relativno malo časa, največ kakšno uro, pa so zaposleni v tem okolju vsak dan po osem ur.” Zato je po Napotnikovih besedah nujno, da pri snovanju zvrsti glasbe in glasnosti predvajanja vodstvo pomisli na zaposlene, ki bodo dejansko s to glasbo živeli vsak dan.
Več pozornosti se zvočni podobi javnih prostorov sicer namenja od leta 1934, ko se je podjetje Wired Radio preimenovalo v Muzak in se začelo ukvarjati s predvajanjem glasbe najprej v trgovinah, kasneje pa tudi v drugih prostorih – zdravniških čakalnicah, pojasni Napotnik. Novo dimenzijo ambientalni glasbi je 40 let kasneje odprl glasbenik Brian Eno s serijo albumov Ambient.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje