Eden najbolj priljubljenih mobilnih telefonov v Sloveniji iPhone podjetja Apple nima možnosti izbire slovenskega jezika. V Službi za slovenski jezik, ki deluje pod okriljem kulturnega ministrstva, so prepričani, da zakon o javni rabi slovenščine velja tudi za mobilne telefone, drugačnega mnenja pa so na Inšpektoratu RS za kulturo in medije.
V Službi za slovenski jezik so pred kratkim organizirali sestanek o slovenskem jeziku na napravah v avtomobilih, ki se prodajajo na slovenskem trgu. V sporočilu so zapisali, da gre v primerih, kjer ni možnosti slovenskega jezika na vmesniku v avtomobilu, za kršitev zakona o javni rabi slovenščine. Kar nekaj avtomobilskih znamk, ki so prisotne v Sloveniji, namreč ne “pozna” slovenskega jezika.
Drugi odstavek 20. člena zakona o javni rabi slovenščine:
V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.
Po skoraj desetletju še vedno ne pozna slovenščine
Podoben primer kot v avtomobilizmu je v Sloveniji tudi pri mobilnih telefonih. Na priljubljenih pametnih napravah podjetja Apple, kot sta iPhone ali pa iPad (delujeta na operacijskem sistemu iOS) in se pri nas prodajata že skoraj desetletje, še vedno ne morete preklopiti na slovenski jezik, na drugi strani pa je za uporabnike konkurenčnega sistema Android na voljo že leta.
Marko Jenštrle, ki vodi Službo za slovenski jezik in deluje v okviru kulturnega ministrstva, je prepričan, da se omenjeni zakon nanaša tudi na mobilne telefone, ob tem pa tudi na računalnike.
“Tako osebne računalnike kot mobilne telefone namreč lahko uporabljajo različne osebe, še posebej takrat, ko so računalniki povezani v mrežo. Poleg tega računalniki in mobilni telefoni s posredovanjem informacij vse bolj prevzemajo vlogo medijev, zato je v tem primeru treba upoštevati zakon o javni rabi slovenščine,” odgovarja Jenštrle.
Ministrstvo pred leti povozilo strokovno mnenje
Pred tremi leti je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v izjavi opozorila, da mobilni telefoni podjetja Apple ne poznajo slovenskega jezika, pozneje pa je primer obravnaval tudi Inšpektorat RS za kulturo in medije. Ta se je za neformalno razlago drugega odstavka 20. člena leta 2019 obrnil na takratno vodstvo ministrstva za kulturo, ki pa je povozilo strokovno mnenje Službe za slovenski jezik. V odgovoru so tako zapisali, da v tem primeru ne gre za javno rabo slovenščine.
Jenštrle dodaja, da so pred časom pisali tudi podjetju Apcom, ki zastopa Apple v Sloveniji, vendar niso dobili odgovora, zato so konec leta 2020 znova obvestili Inšpektorat RS za kulturo in medije in jim predlagali, da v okviru svojih zmožnosti ponovno uvedejo postopek.
“Menimo, da je drugi odstavek 20. člena zakona o javni rabi slovenščine, ki določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis, dovolj jasen in velja za vse, in ne le za javne elektronske komunikacije in kontrolne naprave,” so zapisali v pozivu, vendar so dobili znova enak odgovor kot leta 2019.
Inšpektorat še enkrat zavrnil primer
Inšpektorat se je znova skliceval na mnenje nekdanjega vodstva ministrstva za kulturo in zapisal, da ni zakonske podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka.
Jenštrle opozarja, da za njih zadeva še ni končana in da si bodo še naprej prizadevali za ureditev področja. Z veliko vprašanji na to temo se srečujejo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Pred kratkim je vprašanje o slovenskem jeziku na Applovih napravah zastavil tudi uporabnik na spletni strani za predlog vladi. Uporabnik je vprašal, ali ne obstaja možnost, da bi ga država prisilila, da omogoči slovenski jezik.
Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so zapisali, da iz vprašanja ne morejo razbrati kršitve veljavne zakonodaje in da ne vidijo potrebe po dodatnem zakonodajnem urejanju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje