Na ministrstvu za kulturo so imenovali medresorsko delovno skupino, ki bo zadolžena za pripravo novele zakona o javni rabi slovenščine. Oblikovali so jo po tem, ko je javnost več let opozarjala, da je v nekaterih primerih pomanjkljiva, posledično pa nekateri izdelki in storitve, kot je pretočna storitev Netflix, niso dostopne v slovenskem jeziku.
V delovni skupini bodo zastopani predstavniki in predstavnice ministrstev za kulturo ter gospodarski razvoj in tehnologijo in tržnega inšpektorata. Vodil jo bo svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, so sporočili z ministrstva.
Kot so pojasnili, strokovna in laična javnost že več let opozarjata na zastarelo in v nekaterih primerih pomanjkljivo zakonodajo, zaradi katere nekateri izdelki in storitve niso dostopne v slovenskem jeziku.
Med njimi se najpogosteje omenjata pretočni medijski storitvi Netflix in Disney+, ki za slovenske uporabnike ne ponujata slovenskih podnapisov in sinhronizacije. Omenja se tudi tehnološko podjetje Apple, ki nima uporabniškega vmesnika v slovenskem jeziku, ter nekatere avtomobilske blagovne znamke, ki voznikom ne omogočajo izbire slovenščine v avtih, ki so naprodaj na slovenskem trgu.
To na prvi pogled podobno težavo po pojasnilih ministrstva obravnavajo različni zakoni in evropske direktive. Uporabo slovenskega jezika v medijih in medijskih storitvah, kamor sodijo tudi pretočne storitve na zahtevo, določa zakon o medijih. Druge izdelke in storitve zajema zakon o varstvu potrošnikov, javno rabo slovenskega jezika pa opredeljuje zakon o javni rabi slovenščine.
Slovenija brez pravne pristojnosti
Za Netflix in Disney+ kot pretočni medijski storitvi na zahtevo ne veljajo določila slovenske medijske zakonodaje o obvezni rabi slovenščine v medijih in medijskih storitvah. Njuna ponudnika namreč nista registrirana v Sloveniji, zato zanju velja načelo “države izvora”, torej skladnost z zakoni držav EU, v katerih sta registrirana, in ne z zakoni posamičnih članic, kjer ponujata svoje storitve, so zapisali na ministrstvu.
Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red. Po tej direktivi Netflix in Disney+ po veljavni evropski in slovenski zakonodaji nista dolžna ponujati slovenskih podnapisov in sinhronizacije, saj ne določa obveznih prevodov v jezike držav, kjer so te storitve na voljo.
Slovenija tudi nima pravne pristojnosti, da bi ukrepala zoper tuje medijske ponudnike in jim naložila obvezni prevod podnapisov ali sinhronizacije vsebin. Te možnosti niso imele niti druge evropske države, ampak sta za lokalizacijo poskrbela ponudnika sama, ker sta imela poslovni ali strateški interes, so pojasnili na ministrstvu. Kot so še dodali, so se sicer že srečali s predstavnikom Netflixa za srednjo in jugovzhodno Evropo ter ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike, podobno pa načrtujejo tudi glede drugih storitev, denimo govornih vmesnikov in programske opreme, ki jih ponujajo ponudniki avtomobilov in tehnološka podjetja. Tudi tega ni mogoče regulirati izključno s slovensko zakonodajo, saj je v nekaterih primerih zastarela.
Z delovno skupino nameravajo pregledati trenutno zakonodajo in predlagati spremembe, da bi učinkoviteje uveljavljali slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah. Na ministrstvu so napovedali tudi pripravo strategije za uveljavljanje jezikovne politike pri ponudnikih medijskih storitev, za katere slovenska zakonodaja zaradi načela države izvora ne velja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!