Izidi referendumov bodo znani prej: DVK skrajšala rok za sprejem poročila

Slovenija 01. Dec 202209:30 > 21:587 komentarjev
Trije referendumi
Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO

Državna volilna komisija je danes odločila, da bo skrajšala rok za sprejem poročila o izidu referendumskega glasovanja o zakonih o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi. Volilci so namreč na nedeljskem referendumskem glasovanju zakone večinsko podprli, zato čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma za sprejetje poročila ni več relevantno. DVK bo poročilo predvidoma sprejela na seji 15. decembra, zakoni pa bodo tako po napovedih stopili v veljavo še pred koncem letošnjega dne. V stranki SDS medtem opozarjajo, da je DVK s svojo odločitvijo nedopustno posegla v postopke referendumskih pravil.

Člani Državne volilne komisije (DVK) so na današnji seji razpravljali o predlogu sklepa, po katerem bodo sprejeli poročilo o izidu glasovanja treh zakonodajnih referendumov brez čakanja na izračun zavrnitvenega kvoruma.

Če bo po prištetih glasovih po pošti in iz tujine Državna volilna komisija (DVK) ugotovila, da je večina volilcev glasovala za in izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi mogel bistveno vplivati na izid referenduma, bo lahko poročilo sprejela brez čakanja na podatke o številu umrlih.

V naslednjih dneh sicer sledi še sledi štetje glasov in ugotavljanje izidov glasovanja po pošti in iz tujine. Po tem in po preteku roka za pritožbo pa bo DVK torej sredi decembra sprejela poročilo o izidu referendumskega glasovanja, je po današnji seji povedal direktor službe DVK Dušan Vučko.

Po ustaljeni praksi bi DVK morala čakati 47 dni od dneva glasovanja do sprejetja poročila o izidu glasovanja, saj čaka na podatke o številu volilcev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja. Takšna praksa se je do zdaj po sklepu DVK iz leta 2015 uporabljala tudi, ko iz rezultatov referendumskega glasovanja izhaja, da se je večina volilcev, ki so veljavno glasovali, izrekla za in ne proti.

Če bi v skladu s sedaj veljavnim rokovnikom DVK uradne rezultate referendumov zaradi ugotavljanja kvoruma sprejela šele 24. januarja, bi lahko to povzročilo velike preglavice v primeru zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2023. Več o tem si lahko preberete v tem članku.

Predlagatelji: volja volilcev je jasna, nasprotniki: gre za nezaupanje v izid glasovanja

Argumenti predlagateljev danes sprejetega sklepa sklepa so tako šli predvsem v smeri, da ob jasni in nedvoumni izraženi volji volilcev, v primeru, da torej ti večinsko podprejo uveljavitev zakona, ki je predmet referendumskega odločanja, izračun zavrnitvenega kvoruma ni več relevanten za končni izid referenduma. Ob tem so poudarili tudi, da predlagani sklep ne izničuje obstoječih pravil, ampak bi le določal pogoje, pod katerimi čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi bilo potrebno.

Ker je DVK danes potrdila omenjeni sklep, bodo tako po napovedih stopili v veljavo še pred koncem letošnjega dne.

Generalni sekretar SDS Borut Dolanc pa je danes na predsednika Državne volilne komisije (DVK) Petra Goloba naslovil odziv na takrat še predlog sklepa glede skrajšanja roka za ugotavljanje uradnega rezultata zakonodajnih referendumov. “To pomeni, da sploh ne bi ugotavljali natančnega rezultata, kar je nezaupanje v izid glasovanja,” je protestiral Dolanc.

Takšen sklep pomeni, da sploh ne bi ugotavljali natančnega, dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov, meni Dolanc. To pa pomeni izničenje in nezaupanje v izid glasovanja in izraženo voljo na zakonodajnih referendumih. To tudi nedopustno odstopa od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in predstavlja nevaren precedens za vse nadaljnje referendume ter izvotlitev instituta zakonodajnega referenduma, in sicer v povezavi z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, je navedel. Stranka SDS je Dolančev dopis na svoji spletni strani objavila po tem, ko je DVK sklep že sprejela.

Dolance je še ocenil, da gre za nedopusten poseg v že sprejeta referendumska pravila in v upravičena pričakovanja glede postopkov ugotavljanja izida glasovanja na zakonodajnih referendumih, kar predstavlja nedopusten poseg v načelo zakonitosti v konkretnem primeru in tudi za naprej, je dodal.

Kaj sledi?

Ko bo v veljavo stopila novela zakona o vladi, bo sledila rekonstrukcija vlade; namesto 17 ministrov jih bo v vladi sedelo 20. Ministri, ki se bodo po novem zakonu preselili na čelo katerega drugega resorja, bodo morali s sedanje funkcije odstopiti, nekaterim ministrom pa bo zaradi bistvenih sprememb delovnih področij prenehala funkcija. Premier Robert Golob bo po nekaterih napovedih v državni zbor tako poslal predlog za imenovanje najmanj devetih ministrov.

Poraja se tudi vprašanje, kdaj bo RTV Slovenija (RTVS) dobila novo vodstvo. Ko bo zakon uveljavljen, bodo stekli postopki za imenovanje sveta zavoda. Po nekaterih napovedih, ki jih je predstavil predsednik sveta RTVS Peter Gregorčič, bi lahko javni zavod imel celotno sestavo novega vodstva konec julija ali v začetku avgusta.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar