Po oceni mednarodne organizacije dela (ILO) v Sloveniji letno zaradi vzrokov, povezanih z delom, umre skoraj 500 ljudi. Čeprav so zboleli zaradi dela, ki ga opravljajo, so poklicno bolni pogosto spregledani. Poslej bo lahko drugače: danes je bil v uradnem listu objavljen pravilnik o poklicnih boleznih, ki bo začel veljati na letošnji praznik dela, 1. maja.
V Zvezi svobodnih sindikatov, kjer so se za te pravice borili 30 let, poudarjajo, da namen pravilnika niso odškodninski zahtevki do delodajalcev, ampak boljši pogoji za zdravje zaposlenih in primerna skrb za poklicno bolne.
“Varnost in zdravje pri delu je po naših izkušnjah področje, s katerim se vsebinsko ukvarja zelo malo ljudi in tudi pretiranega zanimanja v javnosti ni”, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, a poudarila, da bi moralo biti drugače, saj “je to področje, ki zadeva 900 tisoč zaposlenih v državi, ki velja za vsakega od nas in ki ima zelo velik vpliv na zdravje posameznika in na kvaliteto njegovega življenja – tako med trajanjem delovnega razmerja kot v starosti.”
Danes je bil v uradnem listu objavljen pravilnik o poklicnih boleznih, ki bo začel veljati na letošnji praznik dela, 1. maja.
30 let spregledani
“Gre za uspešen zaključek 30-letnega boja,” je poudarila samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu v ZSSS Lučka Böhm. Za sprejetje pravilnika so si namreč prizadevali več kot 30 let, a so po njenih besedah pri vseh vladah naleteli na gluha ušesa. Ker jim ni preostalo drugega, so Mednarodno organizacijo dela (ILO) obvestili, da Slovenija krši ratificirano konvencijo, ki jo med drugim zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni. “Takšna prijava izredno škoduje ugledu Slovenije,” je poudarila Böhm. Je pa postopek privedel do tega, da bodo delavci v Sloveniji končno dobili boljše možnost za priznanje poklicnih bolezni in uveljavljanje svojih pravic.
Po besedah predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metode Dodič Fikfak je “poklicna bolezen lahko praktično katerakoli diagnoza, pri kateri je dokazano, da so jo povzročili način dela, pogoji dela ali snovi iz delovnega mesta”. Intervju z zdravnico, ki je kariero posvetila poklicnim boleznim, lahko preberete tu: Zaradi svoje službe lahko tudi zbolite: To so skriti ljudje.
Spregovorila je tudi o tem, kako lahko delavec s pomočjo novega pravilnika uveljavi svoje pravice. Prejšnji pravilnik je predvideval, da je delodajalec tisti, ki sproži proces priznavanja poklicne bolezni, kar je popoln nonsens, je povedala dr. Dodič Fikfak. “Kakorkoli je delodajalec udeležen pri tem procesu, je to neke vrste konflikt interesov. Zato več kot 30 let pri nas nismo odkrivali poklicnih bolezni.”
Od leta 1991, ko je bil ukinjen star jugoslovanski seznam poklicnih bolezni, se poklicnih bolezni v Sloveniji skoraj ni več ugotavljalo. Edina izjema so bile poklicne azbestne bolezni.
Na slabo zakonsko podlago in sistem med drugim kaže število priznanih poklicnih bolezni na dva milijona prebivalcev. V Nemčiji jih je 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa 30. “Podatek, ki nas najbolj šokira, je, da, po oceni mednarodne organizacije dela (ILO) in Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji letno zaradi vzrokov, povezanih z delom, umre 496 ljudi,” je poudarila Böhm.
Kaj pripada poklicno bolnim
Novi pravilnik omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni. Velja le za bolezni, ki so na nacionalnem seznamu poklicnih bolezni. Ta seznam bodo sproti dopolnjevali.
Med pravicami na podlagi ugotovljene poklicne bolezni so v celoti kriti stroški zdravstvenih storitev, stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti, invalidska pokojnina ne glede na dolžino pokojninske dobe in priznanje vdovske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
S 1. majem bodo lahko delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, s pomočjo osebnega zdravnika vložili vlogo za ugotovitev poklicne bolezni. Rok za odločitev je 60 dni po vložitvi popolne vloge. Kot dodajajo v ZSSS, pripravljajo posebno kampanjo, s katero bodo delavce čim bolje seznanili z novim pravilnikom.
Najpogostejše poklicne bolezni v EU (2013–2019): poklicni rak zaradi dela z rakotvornimi snovmi, bolezni pljuč zaradi industrijskega prahu, kontaktni dermatitis, mišično-kostna obolenja.
“Pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujemo pa, da bodo delodajalci zaradi tega seznama in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje,” je poudaril izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko.
Zagotovil je, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati. Ob tem je kot zavajajoče zavrnil kritike delodajalskih organizacij, ki osnutka pravilnika niso podprle. “Pravilnik smo prek socialnega dialoga poskušali oblikovati 30 let, pa nismo bili uspešni,” je dodal.
O morebitnih odškodninah, ki se jih delodajalci bojijo po uveljavitvi pravilnika, je Jerkič dejala, da “odškodnina ne nastane sama po sebi, ampak je posledica nekega ravnanja in vzročne zveze med tem ravnanjem in škodo, ki je nastala. V kolikor ni bilo ravnanj delodajalca, ki bi povzročala poslabšanje zdravje posameznika. Če pa taka ravnanja so, jih je pa treba čim prej odpraviti ne glede na odškodnino,” je bila jasna predsednica zveze sindikatov.
V konfliktu interesov
V ZSSS opozarjajo tudi na pomanjkljivo urejeno področje medicine dela, ki ne deluje neodvisno. Izvajalce medicine dela namreč plačujejo delodajalci in so tako v konfliktu interesov. O tem je spregovorila dr. Metoda Dodič Fikfak: “Moj primer, ki je prišel na sodišče, je bil, da sem kolegici svetovala pri ugotovitvi, da je neka bolezen poklicna. Delodajalec je tožil mene, ker sem svetovala, kolegica specialistka medicine dela pa se je znašla v stiski, ker ji je delodajalec odpovedal pogodbo, kar po naši zakonodaji lahko stori, je pa seveda to narobe. V raziskovalnem svetu to imenujejo dvojna lojalnost. Zdravnik ne more biti sočasno lojalen delavcu in delodajalcu.”
S problematiko so sindikati seznanili pristojna ministra za delo in zdravje. Kot je dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se zavzemajo za vzpostavitev javne mreže izvajalcev medicine dela in upajo, da bo sprememba del napovedane zdravstvene reforme te vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!