Čeprav ni osamljena ocena, da bi v Sloveniji zadoščala ena javna univerza, bi utegnili v kratkem dobiti že četrto. Pobudo zanjo je vložila Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, katere dekan Matej Makarovič in predsednik upravnega odbora Borut Rončević veljata za zvesta podpornika vladajoče SDS. Pri projektu sodeluje tudi Visoka šola za upravljanje podeželja GRM – njen oče je sedanji kmetijski minister Jože Podgoršek.
V Novem mestu je spet oživela zamisel o javni univerzi. Pobudo za njeno ustanovitev je na ministrstvo za izobraževanje pred dobrima dvema mesecema vložil javni visokošolski zavod Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ). Kot so nam včeraj povedali na ministrstvu, so gradivo za sprejem sklepa o nameri ustanovitve javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu, poslali na vlado. “Po sprejeti nameri bo imenovana delovna skupina, ki bo pripravila vlogo za akreditacijo univerze,” so dodali.
V novo javno univerzo naj bi se poleg FIŠ vključila še dva zasebna visokošolska zavoda – Fakulteta za industrijski inženiring in Visoka šola za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, katerih soustanoviteljica je mestna občina Novo mesto. Njuni pripojitvi k FIŠ so novomeški občinski svetniki konec maja že prikimali, dekan FIŠ Matej Makarovič pa je tedaj izjavil, da omenjeni trije visokošolski zavodi skupaj izpolnjujejo pogoje za ustanovitev univerze. “Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je s tem seznanjeno in to podpira,” je dodal.
O tem, da bi se projektu javne univerze v Novem mestu pridružila tudi tamkajšnja zasebna univerza (ta vključuje Fakulteto za ekonomijo in informatiko, Fakulteto za poslovne in upravne vede, Fakulteto za zdravstvene vede in Fakulteto za strojništvo), se po besedah Makaroviča doslej niso dogovarjali. Zanj pa bi bil dobrodošel vsak partner, ki bi imel resen namen prispevati k oblikovanju javne univerze. “Projekt ni le v interesu regije, temveč vse Slovenije,” je poudaril.
S politično zaslombo do javnega denarja
Številni naši sogovorniki iz akademskih vrst se s to oceno ne strinjajo. Več jih je izpostavilo dvom, ali pobudniki nove univerze res izpolnjujejo pogoje glede števila študijskih programov in njihove raznolikosti. Neredki menijo, da bi v Sloveniji glede na število prebivalcev zadoščala ena univerza, njihovo razmnoževanje pa da slabi kakovost visokošolskega izobraževanja. V projektu oblikovanja nove javne univerze prepoznavajo poskus Makaroviča in predsednika upravnega odbora FIŠ Boruta Rončevića, ki veljata za zvesta podpornika SDS, da bi v sedanjih političnih razmerah na hitrico prišla do javne univerze in torej do proračunskega denarja.
Žiga Živulović/BOBO
Nekateri naši sogovorniki ne izključujejo niti tega, da gre pri projektu za načrtno slabitev sedanjih javnih univerz, ki jih trenutno vladajoči ocenjujejo kot leve utrdbe. Če bi del denarja preusmerili k novi univerzi, bi namreč sedanjo trojico javnih univerz (ljubljansko, mariborsko in primorsko) pomembno ošibili.
Poslanci so FIŠ že šli na roko
Po navedbah poznavalcev je ustanavljanje javne univerze zahteven in razmeroma dolgotrajen proces – seveda, če ga ne skrajšajo politične računice in pritiski. V takšnem primeru bi do ustanovitve nove univerze v Novem mestu lahko prišlo še v tem mandatu. Na politične pritiske naj zlasti ne bi pristala Nacionalna komisija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki kot neodvisna institucija preveri, ali zavodi izpolnjujejo pogoje za oblikovanje univerze.
Če je odločitev pozitivna, lahko vlada v parlament vloži vlogo, da univerza, ki je dobila akreditacijo, formalno postane javna. Akt o ustanovitvi javne univerze torej sprejme državni zbor. Ni dvoma, da se bo pri predlogu za oblikovanje univerze v Novem mestu, če bo prišlo do parlamentarne obravnave, razvila burna polemika. V primeru, da bi se parlamentarno odločanje zgodilo še v tem mandatu, pa ne gre spregledati, da vladajočim pri njihovih projektih radi priskočijo na pomoč poslanci SNS, DeSUS in predstavnika narodnih skupnosti.
Ambicije Fakultete za informacijske študije po oblikovanju javne univerze je bilo sicer mogoče razbrati že v spomladanskem spreminjanju odloka o njeni ustanovitvi. Po prvotnem predlogu FIŠ bi namreč dvema dotedanjima študijskima področjema dodali kar štiri nova. Spomnimo: zakonski pogoji za ustanovitev univerze so akreditirani študijski programi na vseh treh stopnjah na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah in vsaj petih izobraževalnih področjih. Z rešitvijo, ki so jo na predlog odbora za izobraževanje sprejeli poslanci, so lahko na FIŠ še bolj zadovoljni. Omogočili so jim namreč širjenje programov po lastni izbiri brez spreminjanja ustanovnega akta, ki ga mora potrditi ustanovitelj.
Prvi odzivi rektorjev javnih univerz
Navdušenja nad morebitno ustanovitvijo nove javne univerze pa ni mogoče pričakovati v obstoječih javnih univerzah. Čeprav so njihovi rektorji v prvih odzivih precej zadržani, je dvom o smotrnosti projekta že mogoče zaznati. “Univerza v Ljubljani se ne boji konkurence. Upamo pa, da bodo pri obravnavi vloge upoštevani vsi merodajni kriteriji za določitev statusa javne univerze v smislu zagotavljanja visoke kakovosti in potreb naše družbe po dodatnih študijskih programih, ki bodo financirani z javnimi sredstvi,” je poudaril rektor ljubljanske univerze Igor Papič.
Borut Živulović/BOBO
Rektor mariborske univerze Zdravko Kačič je izpostavil, da z vlogo o ustanovitvi nove univerze niso seznanjeni in torej ne vedo, katera so tista nujna študijska in znanstvenoraziskovalna področja, ki bi predstavljala nacionalni interes in dodano vrednost za področje visokega šolstva. Kot javna univerza pričakujejo, da bo država sledila določilom Nacionalnega programa visokega šolstva “in bo zagotovila sredstva za delovanje javnih univerz v pričakovani višini oziroma v celoti vsaj v višini enega odstotka BDP, kar je bil cilj že za leto 2020, še pred sprejemom odločitve o ustanovitvi novih univerz”. Ustanavljanje novih univerz torej po Kačičevih besedah ne sme potekati na način, da se že ustanovljenim zmanjšujejo javna sredstva.
Tudi rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar z novomeško pobudo ni seznanjena. Opozorila pa je, da Nacionalni program visokega šolstva za naslednje desetletno obdobje, ki je trenutno v zaključni fazi priprave, ustanavljanja novih univerz neposredno ne predvideva. “Sicer pa zaradi sistema financiranja univerz, ki je trenutno v veljavi, tudi morebitna ustanovitev nove univerze ne bi smela vplivati na sredstva Univerze na Primorskem,” je dodala.
Matej Makarovič razlogov, da bi obstoječe javne univerze ugovarjale oblikovanju nove, sicer ne vidi, zaradi pretekle prakse pa takšno ravnanje pričakuje. Spominja, da je imela ljubljanska univerza kup ugovorov na ustanavljanje mariborske univerze, obe skupaj pa na oblikovanje primorske univerze.
Borut Živulovič /BOBO
Za ustanovitev javne univerze v Novem mestu bi se utegnil v vladnih krogih zavzeti tudi oče in prvi dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm, danes pa kmetijski minister Jože Podgoršek. Mesto dekana je zasedal do leta 2018, ko je postal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, tudi v zadnjem študijskem letu pa je bil Podgoršek na spletni strani šole naveden kot predavatelj kar šestih predmetov. Da Visoki šoli za upravljanje podeželja ne gre prav dobro ter bi ji povezovanje in proračunski denar še kako prišla prav, je mogoče razbrati iz članka v Dnevniku oktobra lani. V njem je izpostavljeno, da je v šestih letih na tej šoli diplomiralo vsega dvaindvajset študentov. “Trenutno jih je vpisanih šest, v prvi letnik nobeden, zato program ponujajo drugim izobraževalnim ustanovam,” je takrat poročal časnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje