"Čas bo pokazal, koliko je napisano na področju mednarodnih odnosov oz. zunanje politike seznam želja, koliko pa realnost. Je pa v osnutku veliko dobrih stvari," je v komentarju na osnutek koalicijske pogodbe ocenil profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič.
Zlatku Šabiču se zdi zelo dober že začetek zavez na področju “mednarodnega ugleda in varnosti”, kjer koalicija napoveduje zagovarjanje mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Veseli ga tudi “dokaj odločno zastavljena ambicija za vključevanje Zahodnega Balkana v EU”. “Po nekaterih čudnih predlogih našega aktualnega predsednika ter krožečih zemljevidih in non-paperjih, predvsem pa zaradi vojne v Ukrajini, ta regija potrebuje več iskrene pozornosti,” poudarja profesor.
Všeč mu je tudi napoved “proaktivne politike do sosednjih držav”, kjer je bilo v času odhajajoče vlade po njegovih ocenah “večkrat težko ločiti med strateškostjo, pragmatizmom, defetizmom in čisto strankarskimi interesi na račun interesov države”. “Odmik od evroskepticizma in zavezanost k zasledovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin prav tako predstavlja lep obet za to, da se Slovenija vrne v orbito evropskih držav, ki se uspešno zoperstavljajo populističnim (in s tem notorično egoističnim) pritiskom,” je še ocenil.
Zadovoljen je tudi, ker nova koalicija napoveduje vračanje k multilateralizmu in prepoznava organizacijo Združenih narodov kot središče kolektivne varnosti. “V tem kontekstu tudi kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN dobi drugačen pridih,” je menil profesor. Ob tem je menil, da bi se morala slovenska diplomacija močno angažirati za podporo tej kandidaturi, “saj so prav taki projekti pot izven pregovorne omejenosti Slovenije, ki ne seže dlje od EU in Nata”. Pri tem je izpostavil tudi pomen okoljskih tematik, ki niso samo stvar EU, ampak celotnega sveta.
Izpostavil je tudi strateški pomen Luke Koper in letališča Jožeta Pučnika, saj so dvotirna železnica do Kopra, prenos tovornega prometa na železnice in povezave s svetom preko letališča po njegovem tudi vprašanja mednarodnega pomena.
Odnosi z Afriko so zanemarjeni
Je pa Šabič kritičen zaradi premajhne “proaktivnosti Slovenije na področjih, kjer se razvoj dejansko dogaja”. “V koalicijski pogodbi se govori o digitalizaciji, modernizaciji, praktično pa ni govora o načrtih nove slovenske zunanje politike, ko gre za druge regije, v prvi vrsti Vzhodno Azijo, pa tudi Afriko,” je dejal. Ob tem je izpostavil, da so zanemarjeni predvsem odnosi z Afriko, čeprav se regija skokovito razvija.
Opozoril je tudi na politiko do Tajvana. Vzpostavljanje gospodarskega predstavništva v Tajpeju ne bi smelo biti razumljeno kot protikitajsko, medtem ko bi takojšnji obrat od politike dosedanje vlade na tem področju lahko bil dokaz nekonsistentnosti in dovzetnosti za pritiske velikih.
V koalicijski pogodbi ni posebej govora o Natu
Kritičen je tudi, ker v koalicijski pogodbi ni posebej omenjena zveza Nato. “Če nimamo prav nič povedati glede slovenske perspektive v Natu, sploh v luči aktualnega skandinavskega približevanja tej organizaciji, potem to ni dobro,” je menil Šabič. Izpostavil je tudi pomanjkanje stališč glede Srednje in Vzhodne Evrope ter do vojne v Ukrajini, ki “ni samo regionalna, pač pa tudi globalna tema”. “Sam ne bi mogel biti bolj srečen, da Slovenija s politiki tipa Orban ne bo imela več tako močnega stika, ampak to še ne pomeni, da ta regija ne obstaja; govorimo le o Alpah, Sredozemlju in Zahodnem Balkanu. Potrebujemo tudi politiko do vzhoda,” je bil kritičen Šabič.
Poleg tega je pozdravil načrtovano krepitev slovenske diplomatske mreže. “Diplomat ne služi stranki, ampak državi. Če bo tu praksa spremenjena in bosta zunanja politika in diplomacija vodeni za državo, bo to velik napredek,” je zapisal.
Na koncu je Šabič predlagal še “širšo strokovno in družbeno razpravo o možnostih in priložnostih Slovenije v mednarodnih odnosih”. “Razpravo, ne novo strategijo,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!