Državni sekretar za JEK2 Danijel Levičar nam je po prvem sestanku delovne skupine za koordinacijo desetmilijardnega energetskega projekta dejal, da ni bojazni, da bi Slovenija s projektom JEK2 'obstala' v čakalni vrsti.
Vlada je letos, po plazu kritik, da jedrsko opcijo postavlja na stranski tir, reorganizirala projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2).
Med drugim je Danijela Levičarja imenovala za sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za JEK2, in v začetku tega meseca oblikovala skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu. V skupini, ki se je prvič sestala danes, sedijo predstavniki sedmih različnih ministrstev in uprave za jedrsko varnost ter predstavniki podjetij Gen energija, Nuklearna elektrarna Krško inr Eles.
Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, so bili poleg Levičarja, ki je tudi koordinator skupine, med drugimi navzoči še Matevž Frangež z gospodarskega ministrstva, Tina Seršen z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Luka Mesec z ministrstva za delo, Marko Štucin z zunanjega ministrstva, šef Elesa Aleksander Mervar, šef Gen energije Dejan Paravan. Golob je dejal, da je skupina sestavljena iz najboljših strokovnjakov za jedrsko področje in področje umeščanja v prostor.
Odgovarjamo na nekaj vprašanj o največjem infrastrukturnem projektu v zgodovini naše države, ki pa je po dveh desetletjih pogovorov še vedno v začetni fazi.
Kaj je JEK2?
Uradno ima Gen energija od leta 2021 energetsko dovoljenje za jedrski reaktor z močjo 1.100 megavatov, oziroma 10 odstotkov manj ali več.
A v zadnjih mesecih podjetje razmišlja o možnosti gradnje elektrarne z večjo močjo, do 2.400 megavatov. V igri naj bi bila tudi možnost gradnje dveh reaktorjev.
Drugi blok bi stal ob obstoječem v Krškem, saj je tu na voljo vsa potrebna infrastruktura za priključitev novega bloka na prenosno omrežje, natančna lokacija pa še ni znana. Ena možnost je gorvodno, druga pa dolvodno ob reki Savi. Natančna lokacija bo znana s sprejemom državnega prostorskega načrta.
V kateri fazi je projekt?
Trenutno je projekt v fazi izdelave podlag za umeščanje v prostor. Kot napisano, pa hkrati Gen energija spreminja projekt, tako da je pričakovati, da bo to vplivalo tudi na časovnico, saj bo potrebno nekatere postopke ponoviti.
Danes še ni znano niti, ali bomo projekt sploh izvedli ali ne. Politične stranke so enotne, da morajo zadnjo besedo imeti prebivalci, tako da je predviden referendum. Ta naj bi se zgodil okoli leta 2027.
Pripraviti je treba tudi finančno konstrukcijo, se pogovoriti o morebitnem sodelovanju sosednjih držav (interes je že izrazila Hrvaška), izbrati dobavitelja. Trenutno projekt vodi Gen energija, v bodoče bi lahko naložbo (po vzoru projekta drugi tir) prenesli na posebno projektno podjetje v lasti države ali pa Gen energije.
Kdaj je lahko zgrajen?
Junija je predsednik vlade Golob v Krškem dejal, da bi po realistični časovnici, ki upošteva trenutno veljavno zakonodajo, JEK2 lahko v omrežje priključili leta 2047, po optimistični časovnici (če sprejmemo poseben projektni zakon) pa leta 2037.
Danes pa je premier dejal, da bi ob upoštevanju trenutne zakonodaje objekt priključili leta 2049. Zakaj zamik glede na junijsko izjavo, ni pojasnil, verjetno pa je razlog v tem, da so vmes spremenili predvidene gabarite objekta (večja moč in podobno).
Levičar pa je danes dejal, da Gen energija ocenjuje, da bi lahko z optimizacijo postopkov objekt priključili leta 2038. Delovna skupina si je zadala bolj kratkoročen cilj, in sicer želijo, da bi Slovenija do leta 2027 oziroma najkasneje 2028 sprejela končno investicijsko odločitev. Da bi do takrat torej rekli, ali gremo v gradnjo ali ne.
Spomnimo, da je tik pred poletjem (in reorganizacijo projekta) veljalo, da bi odločitev sprejeli leta 2025, leta 2027 pa že podpisali pogodbo z dobaviteljem.
Se nam res lahko zgodi, da ostanemo v čakalni vrsti?
Jedrska energija v Evropi doživlja pravi preporod in nekatere države so s postopki pred nami. Poljska okoljska agencija je na primer pravkar izdala okoljsko dovoljenje za gradnjo prve jedrske elektrarne.
Šef Elesa Mervar je bil le eden od mnenjskih voditeljev v slovenski energetiki, ki so v zadnjem letu opozorili, da si lahko s pozno odločitvijo za JEK2 poslabšamo položaj v pogajanjih z dobavitelji in ostanemo v čakalni vrsti, saj je dobaviteljev za ključne komponente malo.
“Sprejem investicijske odločitve pomeni zavezo, da boš naročil velike komponente in se postavil v vrsto. Za premislek o tem pa je potreben čas,” je danes dejal Levičar in ocenil, da leta 2027 ne bo prepozno. “Če leta 2027 naročimo velike komponente, bomo med prvimi v vrsti,” je dejal.
Dodal pa je, da bi bilo glede na položaj Slovenije dobro, da bi tak jedrski blok imeli že danes, saj smo tako mi kot naše sosede uvozniki električne energije.
Se že ve, kdo bi gradil JEK2?
V igri so ameriška, francoska in južnokorejska tehnologija. Kot smo pisali, je kljub dejstvu, da odločitve o gradnji še nekaj let ne bo, zanimanje za ta projekt veliko. Za večmilijardni posel bi se lahko spopadli ameriški Westinghouse, francoski EDF in južnokorejski KHNP.
Koliko bo JEK2 stal?
Cena lahko precej variira glede na izbrano tehnologijo in velikost oziroma moč elektrarne, govora pa je, da bi lahko presegla 10 milijard evrov.
Bomo šli v projekt sami ali s katero od drugih držav?
Znano je, da se predvsem Hrvaška oziroma državno podjetje HEP, s katerim Slovenija že ima partnerstvo za prvi blok krške nuklearke, zelo zanima za sodelovanje v projektu JEK2. A Levičar je danes dejal, da projekt še ni tako daleč, da bi se pogovarjali o tem. “V tem trenutku je to slovenski projekt, ki ga pelje Gen energija, pred sprejemom investicijske odločitve, ko se bo postavljala finančna konstrukcija, pa je predviden pogovor o morebitnih sovlagateljih.”
Kaj je namen skupine, ki se je prvič sestala danes?
Prva naloga skupine je pripraviti kakovostne podlage, da se bodo državljani na referendumu lahko odločili, ali bodo podprli izgradnjo drugega bloka ali ne, je danes dejal premier. “Že danes vemo, da referendum bo, želimo pa, da je informiran.”
Druga naloga pa je vezana na oceno Gen energije, da bi upoštevajoč obstoječo zakonodajo objekt lahko najprej priključili v omrežje v letu 2049. Delovna skupina mora predlagati specialno zakonodajo, s katero bi lahko gradili hitreje in predvsem bolj stroškovno učinkovito. Levičar je pojasnil, da bo poseben zakon vključeval pogoje za umeščanje v prostor, izbor dobavitelja, finančno konstrukcijo, pogoje za soinvestitorje in drugo.
Danes je Gen energija predstavila status projekta, pogovorili pa so se tudi o načinu delovanja delovne skupine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje