Nočemo, da bi kdorkoli zbolel zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, so ob svetovnem tednu cepljenja poudarili strokovnjaki. Pandemija in cepljenje proti covidu-19 sta omajala tudi zaupanje v ostala cepiva, ki ga zdaj želijo povrniti.
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti, so ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Med pandemijo covida-19 je znanost s hitrim razvojem cepiv po eni strani naredila velik korak naprej. Po drugi strani je na tem področju pandemija povzročila tudi škodo. Manjša škoda so morebitni izpuščeni odmerki cepiva zaradi nedostopnosti zdravstva, še posebej pri otrocih. Te je mogoče nadoknaditi. Težja naloga pa je povrniti zaupanje v učinkovitost in predvsem varnost cepljenja, ki so ga ljudje izgubili med pandemijo, tudi zaradi redkih hudih stranskih učinkov cepiv proti covidu-19. Ta cepiva so bila pred začetkom cepljenja splošne populacije manj preizkušena, kot so cepiva sicer.
“Med pandemijo se je precepljenost znižala tako pri obveznih kot pri priporočenih cepljenjih,” je povedala predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ dr. Marta Grgič Vitek. Edino cepljenje, kjer se precepljenost ni znižala, je proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Kot je videti iz spodnjega prikaza, je precepljenost proti tem boleznim še vedno več kot 95-odstotna.
Pediater Denis Baš, ki dela v Zdravstvenem domu Kamnik in je predsednik sekcije za primarno pediatrijo, je opozoril, da starši, ki se odločijo za necepljenje, s tem sprejmejo odgovornost, da lahko otrok zboli zaradi bolezni, ki bi jo lahko preprečili. Baš je zaskrbljen predvsem zaradi nizke precepljenost otrok proti pnevmokoknim okužbam. To cepljenje ni obvezno. “Pnevmokoki so pravzaprav bakterije, ki lahko pri otroku povzročijo hude, invazivne okužbe. To pomeni, da lahko otrok pristane v bolnišnici zaradi vnetja več organov, lahko pride do meningitisa. Lahko se konča tragično, tudi s smrtjo ali posledicami, kljub zdravljenju,” je opozoril.
Precepljenost proti pnevmokoknim okužbam je v sosednjih državah več kot 90-odstotna, je še poudaril pediater. V Sloveniji je leta 2020 že skoraj dosegla 70 odstotkov (69,7 %), nato pa upadla na 58,2 odstotka leta 2021 in 60,7 odstotka lani.
“Pediatri imamo vlogo, da staršem ‘ena na ena’ predstavimo pomen cepljenja, treba pa je izboljšati klimo, ki se je v povezavi s cepljenjem zasejala v zadnjih letih covida-19,” je še povedal Baš. Priznal je, da je pandemija načela zaupanje v cepljenje, to pa ni zgolj medicinski, ampak splošno družbeni problem. “V zadnjih letih se srečujemo z več starši, ki zaidejo na socialna omrežja in vse mogoče spletne strani, kjer preberejo neresnične informacije o cepivih,” je dejal Baš in dodal, da si morajo pediatri zato vzeti več časa, da staršem odgovorijo na pomisleke.
Pomen cepljenja proti HPV
Od leta 2009 je v državnem programu cepljenje proti HPV za šestošolke, od lanskega leta tudi za dečke v šestem razredu. Po načrtu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vsaj 90-odstotna precepljenost proti HPV eden od korakov, s katerim bi lahko do leta 2030 izkoreninili raka na materničnem vratu.
Toda v Sloveniji je precepljenost slaba v vseh regijah, razen na Koroškem.
Ko pediatri govorijo s starši, zakaj je pomembno, da se njihov najstniški otrok cepi proti HPV, jim povejo naslednja dejstva, pravi Baš: “S cepljenjem preprečimo od 70 do 90 odstotkov raka na materničnem vratu, do 85-odstotkov zmanjšamo predrakave spremembe hujših oblik, preprečimo do 90 odstotkov drugih rakov, ki jih povzroča HPV, kot sta rak zadnjika in spolovila, preprečimo več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic, ki niso smrtno nevarne, so pa za mladega človeka, ki začenja spolno življenje, zelo frustrirajoče. Prav tako s pravočasnim cepljenjem preprečimo vse papilomatozne spremembe v grlu,” našteva Baš.
Precepljenost proti HPV je med šestošolkami na državni ravni padla pod polovično. Pri dečkih, kjer je bilo cepljenje uvedeno pozneje, je še nižja, v državnem povprečju okrog četrtinska. Če pogledamo razporeditev po regijah, pa zelo izstopajo Ravne, kjer je precepljenost občutno višja kot drugod. Cepljenih je bilo (2020/21) 83,7 odstotka deklic in 43 odstotkov dečkov. Leto prej je bila precepljenost šestošolk celo 88-odstotna.
“Tam je še pred letom 2009, ko je bilo cepljenje uvedeno na državni ravni, lokalna skupnost financirala cepljenje, saj so prepoznali njegovo dobrobit. Zato je zdaj tako pri fantih kot pri dekletih nadpovprečno visoka,” je razloge pojasnil Baš.
Strahovi o domnevnih stranskih učinkih cepiva proti HPV, kot je neplodnost, so se izkazali za lažne, so poudarili na NIJZ. Na milijone mladostnic je prejelo odmerke cepiva proti HPV, ki je dokazano izjemno varno in učinkovito. Cepljenje ne povzroča neplodnosti, kar je domneva, ki se širi po družbenih omrežjih, ampak obratno – okužba s HPV lahko povzroči težave s plodnostjo, cepljenje pa jih preprečuje, je pojasnil Baš.
Gripa in klopni meningoencefalitis
Pri odraslih bi bilo po navedbah Marte Grgič Vitek treba izboljšati precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam predvsem rizičnih skupin. Precepljenost proti gripi je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Najvišja je bila v sezoni 2020/21, med epidemijo, nato je znova upadla.
Še ena nevarnost, pred katero se lahko zavarujemo s cepljenjem, je klopni meningoencefalitis (KME). Od leta 2019 imamo v programu cepljenja uvedeno brezplačno cepljenje proti KME za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo tri leta, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. To so letos tisti, rojeni leta 1974.
Pri nas je cepljenje proti KME obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdarji in lovci. Na NIJZ pa ga priporočajo vsem, starejšim od enega leta, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se lahko okužijo. Slovenija namreč sodi med endemska območja in se glede na pogostost KME uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Regionalni svetovalec za področje cepljenja in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem pri WHO, dr. Siddhartha Sankar Datta, ki je ob tednu cepljenja obiskal Ljubljano, je poudaril, da se cepljenje izplača tudi z vidika zdravstvene blagajne. “Vložen en evro v program cepljenja prinese 16 evrov koristi. Cepljenje je eden najbolj učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov.” V manj razvitih državah se cepljenje celo še bolj izplača, saj se tam en vložen evro povrne s 44 evri. “Cepljenje ni strošek, ampak investicija,” je še poudaril.
Pediatri so vložili tudi predlog, da bi na državni ravni uvedli brezplačno prostovoljno cepljenje proti noricam, ki je že uveljavljeno v sosednjih državah. Norice lahko pri otrocih potekajo tudi z zapleti, pri odraslih pa so ti lahko še hujši.
“Cepljenje je podobno življenju v miru: ne zavedamo se, kaj imamo, dokler tega ne začnemo izgubljati – ko precepljenost pade in se začnejo znova pojavljati bolezni, ki bi jih lahko preprečili,” je še povedal pediater Baš.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje