Prehladi, gripa in druge virusne okužbe se letos znova bolj širijo med nami, potem ko smo jih dve leti učinkovito zavirali z maskami in omejitvami druženja. Število primerov gripe je v vzponu, kar je pričakovano, pravijo epidemiologi. Največ obolelih z gripo je trenutno med otroki in šolarji do 14. leta starosti.
Sezona respiratornih obolenj je v vzponu, kar je za ta del leta povsem pričakovano. Pretekli dve leti so proticovidni ukrepi zelo omejili širjenje vseh virusov, ki se prenašajo kapljično, tudi gripe. Letos pa so sprostitve ukrepov prinesle normalno decembrsko vzdušje, kar pomeni veliko druženja, stikov med ljudmi in možnosti za viruse, da najdejo novega gostitelja.
Širjenje respiratornih obolenj spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in po podatkih, ki jih zbira, se je število tistih, ki pri zdravnikih iščejo pomoč zaradi akutnih okužb dihal (AOD), v zadnjih tednih precej povečalo. Incidenca (pojavnost) AOD je bila v zadnjem tednu (18.–25. 12.) 3300 na 100.000 prebivalcev. Število novih primerov covida-19, potem ko je sredi decembra doseglo vrh zadnjega vala, zadnjih deset dni upada. Dnevno potrdijo po okrog 1200 novih primerov.
Sezona gripe pa se je šele dobro zagnala. Primerov je vsak teden več. Skupaj je bilo v letošnji jesensko-zimski sezoni do prvega tedna decembra potrjenih 87 primerov, v tednu od 5. do 11. decembra 88 primerov, od 12. do 18. decembra 211 primerov in v tednu pred božičem 214 primerov. Zadnji teden so sicer zaradi praznikov v laboratorijih pregledali manj vzorcev.
Drugače kot pri koronavirusu, vzorcev bolnikov z gripo zdravniki ne pošiljajo vedno v laboratorije, kjer bi virus zanesljivo dokazali. Testirajo manjši del vzorcev iz ambulant družinskih zdravnikov in bolnišnic iz različnih krajev po državi, na podlagi tega pa nato epidemiologi ocenijo, koliko gripe oziroma gripi podobnih bolezni (GPB) je v populaciji. Največ gripe je trenutno pri otrocih in šolarjih do 14 leta starosti. Vrhunec sezone je v “običajnih” (necovidnih) letih ponavadi v drugi polovici januarja in februarju. Epidemiologi pričakujejo, da bo v tej sezoni podobno.
V prejšnji sezoni (2021/22) je bilo gripe malo, ne le pri nas, ampak povsod po svetu. Manj je bilo tudi testiranja vzorcev na gripo, saj so se laboratoriji prednostno ukvarjali s covidom. Kot je videti iz spodnjega prikaza, je bil lanski vrhunec gripe šele konec marca. Letos pa so epidemiologi že zdaj zaznali več okužb kot lani na vrhuncu. Krivulja gripi podobnih bolezni (GPB) je trenutno, kot je videti iz spodnjega prikaza, v strmem vzponu.
Konec marca 2022 je bila po ocenah epidemiologov Nacionalnega laboratorija za javno zdravje (NIJZ) največja incidenčna stopnja (pojavnost) gripe okrog 40 primerov na 100 tisoč prebivalcev, zdaj pa je 56 na 100 tisoč prebivalcev. Za primerjavo, v sezoni 2017/18 je bil vrh gripe v prvem tednu februarja z incidenco okrog 90/100.000, v sezoni 2018/19 pa zadnji teden februarja z incidenco okrog 100/100.000.
Kako prepoznamo gripo?
Za gripo smo dovzetni vsi, potek bolezni po okužbi pa se lahko zelo razlikuje. Odvisen je od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom gripe. Pri mlajših, sicer zdravih, lahko poteka okužba celo brez simptomov, pri starejših kronično bolnih pa je potek lahko težak in zapleten. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.
Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do pojava bolezni, je pri gripi kratka. Bolezenski simptomi se pojavijo od enega do tri dni po okužbi. Najpogostejši simptomi so vročina, nahod, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, ostali znaki običajno izginejo v dveh do sedmih dneh.
Največja kužnost, ko je najbolj verjetno, da bomo bolezen prenesli na druge, je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (od 3 do 5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje, celo 7 dni ali še več, poudarjajo na NIJZ.
Zdravniki pravijo, da je najbolj učinkovita zaščita pred gripo cepljenje. Priporočljivo je za vse, še posebej za starejše od 65 let, nosečnice, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, za diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo ter za majhne otroke, stare od 6 do 23 mesecev.
Cepljenje proti gripi predstavlja od 40- do 60-odstotno zaščito pred obolevnostjo, različen delež je odvisen od tega, kako dobro se pripravljeno cepivo ujame s krožečimi sevi v tisti sezoni. Vsako leto se namreč cepivo za severno poloblo pripravi na podlagi podatkov o kroženju virusa na južni polobli. V ZDA, kjer je primerov gripe trenutno zelo veliko, je Center za preprečevanje nalezljivih bolezni (CDC) objavil, da se letošnje cepivo dobro ujema s krožečimi sevi gripe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
