Člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) iz vrst zaposlenih so opozorili na pravno zmedo, ki je nastala po tem, ko je ustavno sodišče zadržalo tri člene novele zakona o RTVS in dopustilo konstituiranje tega organa javnega zavoda, ne da bi bilo, kot so poudarili, nedvoumno jasno, kaj to pomeni za programski in nadzorni svet, ki delujeta po starem zakonu o RTVS. Štirje predstavniki zaposlenih na javni radioteleviziji so zdaj v dvojni in povsem nasprotujoči si vlogi, so pojasnili.
Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so minuli četrtek na neposrednih volitvah v novi svet javnega zavoda izvolili pet svojih predstavnikov. To so Gregor Drnovšek, Aleksander (Sašo) Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek in Luka Zebec, svet delavcev pa je 21. februarja v svet RTVS imenoval Ilinko Todorovski. Novi svet zavoda bo imel 17 članov, za zdaj jih je bilo imenovanih 15.
Člani sveta RTV Slovenija iz vrst zaposlenih ugotavljajo, da je bilo v svet imenovanih vseh šest predstavnikov zaposlenih, kot to določa novela zakona o RTVS in dopušča odločitev ustavnega sodišča o začasnem zadržanju dela zakona. “Menimo, da se je z objavo 15 imenovanj v uradnem listu – do vključno 24. februarja – svet RTVS konstituiral, kot to izrecno določa 18. člen Zakona o RTV Slovenija,” so pojasnili.
Preberite še: Svet RTV Slovenija konstituiran, delovati ne sme
Ob tem so izrazili zaskrbljenost nad ‘pat položajem’ in pravno zmedo, ki sta nastala, potem ko je ustavno sodišče zadržalo tri člene novele zakona o RTV Slovenija in dopustilo konstituiranje sveta, ne da bi bilo nedvoumno jasno, kaj to pomeni za programski in nadzorni svet, ki delujeta po starem zakonu o RTV.
Kot so poudarili, so tako kar štirje predstavniki zaposlenih zdaj v dvojni in povsem nasprotujoči si vlogi. “Gregor Drnovšek, Sašo Hribar in Robert Pajek smo hkrati člani starega programskega sveta in novega Sveta RTV, medtem ko je Luka Zebec član starega nadzornega sveta in novega sveta RTV. Menimo, da je takšno stanje škodljivo, saj onemogoča sprejemanje nujnih ukrepov za stabilizacijo razmer v zavodu, ustavitev škode, ki nastaja z vsakim dnem neuveljavitve zakona, in odpravljanje posledic dosedanjih škodljivih odločitev,” so navedli v sporočilu za javnost.
Preberite še: Ustavno sodišče zadržalo tri člene novele zakona o RTVS. Kakšne bodo posledice?
Pod drobnogledom do začetka polnega opravljanja mandatov
Člani sveta RTVS iz vrst zaposlenih so še opozorili, da se je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough s pomočjo večine v programskem svetu izognil razpravi o škodljivem in nezakonitem ravnanju, ki mu ga je očitalo 12 programskih svetnikov, med njimi vsi trije predstavniki zaposlenih. “Zadostoval je argument politično motivirane večine, da se Andreju Grahu Whatmoughu, odkar je po noveli zakona postal v. d. generalnega direktorja, ni treba zagovarjati za ravnanja v obdobju pred uveljavitvijo tega zakona, ko je bil generalni direktor,” so zapisali.
Izpostavili so tudi ravnanja v okviru tekočih poslov, ki ga od takrat opravlja v. d. generalnega direktorja, ob njem pa tudi v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija in Radia Slovenija Mirko Štular. “Gre za ravnanja, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo in so nepovratna – od prikrajanja podatkov o gledanosti, kreativnega računovodstva za prikrivanje rdečih številk, sklepanja pet milijonskega posla za nov način merjenja gledanosti in novih nerazumnih naložb v ‘umetnost’ na ravni zavoda, do novih zaposlovanj, imenovanj in normativov ter spreminjanja organigramov na ravni TV Slovenija, ki se posledično kažejo kot slab televizijski izdelek javnega medija,” so pojasnili.
Člani sveta RTVS iz vrst zaposlenih so ob tem dodali, da bodo do začetka polnega opravljanja mandatov budno spremljali dogajanje in na ekscese opozarjali javnost ter pristojne organe. “Od ustanovitelja pričakujemo, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ustavi poglabljanje škode in prepreči nadaljnje sprejemanje spornih odločitev,” so poudarili in se ob tem vsem zaposlenim zahvalili za zaupanje.
Zagotovili so, da bodo svoje delo opravljali odločno, odgovorno in zakonito. “Zavedamo se, da je kakovosten in avtonomen javni medijski in kulturni servis bistveni steber demokratičnih držav, medtem ko so s politiko prepredeni upravljavski in nadzorni organi značilni za državne medije v avtokratskih državah,” so sklenili.
Preberite še: Odzivi na odločitev ustavnega sodišča. Oglasila se je tudi predsednica republike
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje