V nedeljo bo 32. obletnica dneva državnosti, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente. Osrednja proslava bo v soboto, še pred tem pa se bosta na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet.
Državna proslava bo potekala na Kongresnem trgu. Po govoru predsednice republike bo sledil kulturni program, ki ga je zasnoval Matej Filipčič.
V njem bodo med drugim nastopili Nina Strnad, Raiven, Masayah in Magnifico. Nastop slednjega sicer med opozicijo sproža nekatere pomisleke, saj je pevec pred časom javno priznal, da je na plebiscitu leta 1990 glasoval proti osamosvojitvi.
Še pred osrednjo državno proslavo se bo na slavnostni seji sestal državni svet, nato še državni zbor. Slavnostni govornik na seji državnega zbora bo podpredsednik DZ Danijel Krivec. Predsednica republike pa bo gostila sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, na katerem bo tudi nagovorila zbrane.
V nedeljo na državni praznik bo v predsedniški palači potekal dogodek Dan državnosti v predsedniški palači, v okviru katerega bodo obiskovalcem omogočili ogled delovnih in protokolarnih prostorov urada predsednice, obiskovalci se bodo tudi srečali z njo. V počastitev državnega praznika bo pred predsedniško palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Maša za domovino brez najvišjih predstavnikov države
Že v sredo popoldne bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani potekala tradicionalna maša za domovino, ki jo bodo darovali slovenski škofje. Vodil jo bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, pridigo pa bo imel novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje.
Maša za domovino bo potekala brez najvišjih predstavnikov države. Predsednica Nataša Pirc Musar bi se maše sicer udeležila, a se mudi na obisku na Svetu Evrope v Strasbourgu. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in premier Robert Golob pa se maše ne bosta udeležila. Na mašo bosta šla državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Andrej Benedejčič in Vojko Volk, so pojasnili na Ukomu. Maše pa se bo udeležil predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Zadnje leto znova vzplamtele ideološke razprave
V zadnjem letu so sicer politiko znova začele zaposlovati ideološke razprave, povezane z osamosvojitvenimi dogodki. Sprožile so jim predvsem nekatere odločitve vlade, med drugim odločitev o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine v nov Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter sprejetje sklepa o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. V opoziciji, predvsem SDS so ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve označili kot poskus brisanja spomina na osamosvojitveno dogajanje, za kar so v DZ med drugim celo neuspešno interpretirali vlado, ukinitev dneva spomina pa kot poskus rehabilitacije nekdanjega nedemokratičnega sistema, s katerim naj bi prekinili leta 1991.
V vladni koaliciji so očitke zanikali. Glede Muzeja slovenske osamosvojitve so zatrjevali, da ga ne ukinjajo, pač pa le združujejo z Muzejem novejše zgodovine, kjer naj bi se obdobje osamosvojitve obravnavalo po strokovnih načelih. Za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja pa so navedli, da je bil ukinjen, ker je bil pod prejšnjo vlado določen brez ustrezne javne in strokovne razprave. Vlada je nedavno sprejela tudi sklep o ustanovitvi komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani.
25. junija 1991 sprejeti ključni osamosvojitveni dokumenti
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
V temeljni ustavni listini je bilo med drugim določeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile prenesene na organe nekdanje skupne SFRJ. V deklaraciji o neodvisnosti pa je bilo med drugim na deklarativni ravni določeno, kakšna država želi biti Slovenija, s kom se namerava povezovati in kakšne odnose želi imeti z nekdanjimi državami SFRJ.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.
A veselje ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v SFRJ, zato so začele postopni umik. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je Slovenijo zapustil v noči na 26. oktober 1991.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje