Nekatere upokojence, ki so se upokojili letos, so presenetile končne pokojninske odločbe, saj so zneski za malenkost nižji od tistih v začasnih odločbah. Zakaj je tako?
Upokojenci, ki so se upokojili letos, so začeli v zadnjih tednih dobivati končne odločbe o odmeri pokojnine, pri tem pa se jim postavlja vprašanje: zakaj so zneski nižji kot v začasnih odločbah, ki so jih prejeli pred meseci?
Razlike niso velike, v odločbah, za katere imamo informacije, znašajo približno odstotek. Na zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz) pričakujejo, da pri nobenem upokojencu ne bodo večje od 1,6 odstotka na mesečni ravni.
Kot teoretičen primer so ponudili osebo, ki se je upokojila 1. januarja 2023, stara 60 let in s 40 leti delovne dobe. “Z začasno odločbo ji je bila odmerjena pokojnina v višini 894,77 evra, z dokončno pa za 1,6 odstotka manjša, torej 880,83 evra,” opisujejo.
Kljub relativno majhnim razlikam pa so na zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prejeli toliko vprašanj, da od 5. junija upokojencem, ki se jim je pokojnina v končni odločbi znižala, skupaj z odločbo pošljejo tudi pojasnilo o vzroku za znižanje.
Letos je bilo izdanih približno 12.500 začasnih pokojninskih odločb in približno 500 nalogov za izplačilo akontacije, vse začasne odločbe in nalogi pa ne vsebujejo zneskov, ki so višji od tistih v končnih odločbah, pravijo na Zpizu. Pri nekaterih je obratno.
Razlike bodo poračunane ob prvem izplačilu pokojnine na podlagi dokončne odločbe, višina poračuna pa je odvisna od višine razlike in od časa prejemanja previsoke pokojnine, pravijo na Zpizu. Če bi oseba iz zgornjega teoretičnega primera previsoko pokojnino prejemala pet mesecev, bi morala torej zavodu skupno vrniti malo manj kot 70 evrov.
“Posebej bi dodali, da so tisti uživalci, pri katerih prihaja do preplačila, prejemali pokojnino v višjem znesku od tistega, do katerega so bili upravičeni,” pravijo na Zpizu.
Ključ je v valorizacijskem količniku
Zakaj so letos zneski v končnih odločbah (večinoma) nižji od tistih v začasnih? Če poenostavimo, lahko na kratko odgovorimo, da je razlog v tem, da so v letu 2022 pokojnine zrasle bolj kot plače.
Določitev višine pokojnine je precej zapleteno. Za to, da so letošnje začasne pokojnine višje od dokončnih, pa je “kriv” tako imenovani valorizacijski količnik. Ta se upošteva pri izračunu pokojnine, poleg drugih faktorjev, kot so izpolnjevanje pogojev, višina plače med delovno dobo in odmerni odstotek.
Valorizacijski količnik pri pokojninah je pomemben, ker se z njim vsako leto revalorizira pokojninske osnove za vsako leto od leta 1965. To se naredi tako, da se določi razmerje med povprečno plačo v državi v zadnjem letu pred upokojitvijo in povprečno plačo v vsakem letu pred tem. Vsako posamezno leto ima torej svoj valorizacijski količnik, ki se vsako leto spremeni. Zadnje leto pred upokojitvijo ima tako vedno valorizacijski količnik 1, prejšnja leta pa višje količnike. S tem se zagotavlja medsebojna primerljivost pokojninskih osnov v različnih letih.
Zato tistim, ki se upokojijo v prvih mesecih leta, ni mogoče izdati končnih pokojninskih odločb. Če še ni končnih podatkov o povprečnih plačah v preteklem letu, ni mogoče izračunati valorizacijskih količnikov in posledično tudi zneska pokojnine ni mogoče določiti.
Dokler ti izračuni niso možni, se upokojencem izdajajo začasne odločbe ali nalogi za izplačilo akontacije, ki veljajo do izdaje končnih določb. Zneskih v začasnih odločbah in nalogih pa se izračunajo na podlagi valorizacijskih količnikov iz predprejšnjega leta in z upoštevanjem uskladitev pokojnin v prejšnjem letu.
Rast plač pomeni zvišanje valorizacijskega količnika, zato dviguje zneske v končnih odločbah v primerjavi z začasnimi odločbami in nalogi. Plače so se lani povišale, povprečna mesečna neto plača je znašala 1.319 evrov, kar je za 48 evrov ali 3,8 odstotka več kot leta 2021.
Zakaj so zneski v končnih odločbah kljub temu nižji kot zneski v začasnih? Ker se pri določitvi začasnih zneskov prištejejo tudi uskladitve pokojnin iz prejšnjega leta, v končnih pa se ne. Lanske uskladitve pa so bile relativno visoke.
Redna letna uskladitev pokojnin je leta 2022 znašala 4,4 odstotka, še pred tem pa je prejšnja koalicija pokojnine izredno uskladila za 1 do 3,5 odstotka, odvisno od leta upokojitve. Tako je Zpiz pri izračunu pokojnin v začasnih odločbah za letošnje upokojence prištel lansko uskladitev v skupni višini 5,4 odstotka (4,4 plus 1). To je za 1,6 odstotne točke več od lanske rasti povprečne mesečne neto plače.
Uskladitve se pri izračunu začasne pokojnine upoštevajo, ker se pričakuje, da bodo valorizacijski količniki zaradi rasti plač vsako leto višji. Z vključitvijo uskladitev pokojnin v začasni izračun se torej kompenzira za nižje valorizacijske količnike. Skuša se doseči, da zneski v začasnih odločbah ne bi bili veliko nižji od zneskov, ki bodo izračunani v končnih odločbah.
Lahko bi torej rekli, da je tak način izračuna začasnih pokojnin za letošnje upokojence pomenil “prekomerno kompenzacijo”. Ko so bile znane povprečne plače za lansko leto, se valorizacijski količniki namreč niso dvignili toliko, da bi nadomestili neupoštevanje uskladitev iz lanskega leta.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje